STA novice / Predlog novele obrtnega zakona za OZS še vedno nesprejemljiv

Kot so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v OZS, je prehodno obdobje treh mesecev občutno prekratko. Za reorganizacijo bi OZS potrebovala vsaj šestmesečno prehodno obdobje, so poudarili in dodali, da bi imeli člani šest mesecev po sprejemu novele obrtnega zakona tri mesece časa za odločitev za morebiten izstop iz OZS.

Ob tem je predsednik OZS Alojz Kovšca spomnil, da je imela tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) devet mesecev časa za reorganizacijo. "V času prehoda GZS iz obvezne v prostovoljno obliko članstva so bile politične in gospodarske razmere v državi bistveno ugodnejše," je poudaril.

Če OZS ostane oseba javnega prava, se ji reprezentativnost podeli z zakonom, če bi postala oseba zasebnega prava, kot skuša to doseči GZS, bi ta lahko postala edina zastopnica, je pojasnil.

"Brez reprezentativnosti je socialni dialog za obrtnike, ki zaposlujemo 126.000 ljudi, negotov," je znova poudaril Kovšca.

V OZS se sprašujejo, kako ohraniti pri življenju območne zbornice na obmejnih področjih, ki se bodo ob prehodu na prostovoljno članstvo soočile s hudimi likvidnostnimi težavami.

Zbornični sistem namreč po pojasnilih OZS sestavlja 62 območnih zbornic, ki so nastajale zaradi potreb obrtnikov, te potrebe pa niso enake potrebam velikega gospodarstva. Sistem je velik in razvejan in članom zagotavlja specifično podporo, težave obrtnikov z obmejnih področij pa so zelo drugačne od tistih, ki živijo denimo v prestolnici.

Posledice prehoda na prostovoljno članstvo bodo obrtniki in mali podjetniki, člani OZS, najprej občutili na področju informiranja in zastopanja. Glede na število članov bodo namreč zastopani tudi njihovi interesi v posameznih obrtnih panogah.

Kot so poudarili, OZS ne bo mogla učinkovito izvajati aktivnosti na zakonodajnem področju, kar bo na koncu prizadelo prav obrtnike in male podjetnike.

OZS hkrati opozarja tudi na pomen vzgoje in izobraževanja. Zbornici se nalagajo enake obveznosti in naloge kot doslej, ne upošteva pa se dejstva, da OZS v primeru prostovoljnega članstva temu finančno ne bo kos.

"Trenutna politična, gospodarska in moralna kriza ter javna percepcija OZS onemogočajo poiskati ustrezno rešitev, ki bi bila v korist malim gospodarskim subjektom. In če ne deluje državni sistem, potem tudi zbornica ne more učinkovito zastopati interesov svojih članov," je kritičen Kovšca.

Kot je dodal predsednik zbornice, "preoblikovanje zbornice v zgolj tržni subjekt pomeni erozijo zborničnega sistema in napako države". "Če zbornico razumemo zgolj kot ustanovo, v katero nekdo vplača 10 evrov na mesec, je to popolnoma napačno razumevanje," je dodal.