STA novice / Nevladniki za oceno ustavnosti zakona o prostorskem načrtovanju

Kot so danes sporočili iz Mreže za prostor, ki združuje večino pobudnic, menijo, da sprememba, ki sta jo uvedli noveli zakona, sprejeti julija in decembra lani, dopušča "splošen in zelo odprt odstop od sicer uveljavljenega sistema načrtovanja posegov v prostor, krši temeljna načela prostorskega načrtovanja, degradira pomen in vlogo občinskih prostorskih načrtov, pri čemer ne upošteva okoljevarstvenih vidikov, ter iz postopkov popolnoma izključuje javnost in celotno stroko".

Zanje je sporen 29. člen, ki dopušča širitev območja stavbnih zemljišč zaradi gradnje posamičnih objektov, ki predstavlja funkcionalno zaokrožitev obstoječe pozidave, namenjene opravljanju industrijskih, proizvodnih, kmetijskih, turističnih ali športnih dejavnosti. Sklep o dopustitvi širitve sprejme občinski svet na predlog investitorja.

Skladnost z zakonskimi pogoji ugotavljata ministrstvi, pristojni za okolje in za prostor, ki morata soglasje podati v roku 15 dni, sicer se po tem roku šteje, da nimata pripomb.

Julija sprejeta novela je določala, da lahko odločitev o širitvi sprejmejo v občinah, ki še nimajo občinskega prostorskega načrta, z decembrsko novelo pa imajo to možnost tudi ostale občine. Tovrstne širitve so možne do konca leta 2014.

Nevladniki so skupaj s stroko na po njihovem mnenju sporna določila opozarjali že v času sprejemanja novel, pri čemer so navajali tudi mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, ki je opozorila na netransparentnost zakonodajnega postopka in na vgrajena korupcijska tveganja.

Menijo, da je postopek širitve teh območij netransparenten ter da ni v zadostni meri zagotovljeno varstvo kmetijskih zemljišč in drugih varovanih območij. Menijo, da je uzakonjena sistemska kršitev načel in postopka prostorskega načrtovanja ter da je iz postopkov tudi popolnoma izključena splošna in strokovna javnost.

"Takšna ureditev predstavlja neposredno kršitev 71. in 72. člena Ustave RS, ki določata, da zaradi smotrnega izkoriščanja zakon določa posebne pogoje uporabe zemljišč ter da je država dolžna skrbeti za zdravo življenjsko okolje," so prepričani.

Organizacije dodajajo, da je prostorsko načrtovanje v Sloveniji s pravnega vidika urejeno zelo neracionalno, parcialno in notranje neusklajeno, režim prostorskega načrtovanja na državni in občinski ravni je različen, sodelovanje javnosti pri občinskem načrtovanju pa izrazito slabo urejeno.

Koordinator Mreže za prostor Marko Peterlin pravi, da "več sto predpisov, ki se nanašajo na področje urejanja prostora, skrbi navsezadnje predvsem za arbitrarnost pri odločanju o posegih v prostor", za "piko na i anarhiji v urejanju prostora" pa da je poskrbel omenjeni 29. člen.

Pobudo so vložile organizacije Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, Focus, Umanotera, Slovenski E-forum, Inštitut za politike prostora, Zavod Metro SR, Mariborska kolesarska mreža in Zavod Tovarna.