STA novice / Ustavno sodišče zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o referendumu in ljudski iniciativi

Združenje umetnikov Paviljon je septembra takratnemu predsedniku DZ Gregorju Virantu posredovalo pobudo volivcem za vložitev štirih predlogov zakonov, zbiranje podpisov v podporo predlogom pa se je začelo 12. septembra. Nato pa se je združenje odločilo za prekinitev zbiranja in za vložitev pobude za oceno ustavnosti zakona o referendumu.

V združenju zatrjujejo, da je cel referendumski postopek protiustaven, pravno nepredvidljiv in žaljiv tako za pobudnika zbiranja podpisov kot za volivke in volivce. Med drugim so ustavnemu sodišču predlagali, da takoj odpravi vsakršno vnaprejšnje overjanje podpisov na upravnih enotah ali na štiri dodatne načine, ki jih določa 16. b člen zakona, in povrne pravico do predhodnega zakonodajnega referenduma.

Ustavno sodišče je pobudniku priznalo pravni interes za izpodbijanje tistih določb zakona o referendumu, ki se neposredno nanašajo na položaj pobudnika volivcem za vložitev predloga zakona (16. a in 16. b člen v zvezi z 59. členom), v preostalem delu pa je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zavrglo.

Kot je med drugim pojasnilo ustavno sodišče, se je z vprašanjem ustavnosti 16. b člena že ukvarjalo in pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti leta 2011 že zavrnilo kot očitno neutemeljeno. Očitkov o protiustavnosti 16. a člena pa tokrat pobudnik posebej ni utemeljil, zato ustavno sodišče pobude v tem delu ni moglo preizkusiti.

Hkrati z omenjeno pobudo je Združenje umetnikov Paviljon vložilo ustavno pritožbo zoper dopise predstavnikov DZ in ministrstva za notranje zadeve v zvezi z zbiranjem podpisov volivcev za začetek postopka za sprejem predlogov zakonov o referendumu in ljudski iniciativi, o osnovnem bivanju, o samozdravljenju in o konoplji. Združenje je menilo, da so dopisi protiustavni iz istih razlogov, iz katerih naj bi bil protiustaven zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, za katerega so predlagali ustavno presojo.

Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker izpodbijani dopisi niso posamični akti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerimi bi bilo odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, je v sklepu, izdanem 7. marca letos, pojasnilo ustavno sodišče.