STA novice / V veljavi novela zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev

Kot je ob sprejemanju novele zakona v DZ - ta jo je potrdil 28. marca - pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša, so bile spremembe zakona nujne, saj po doslej veljavnem zakonu ni bilo več mogoče voditi postopka za določitev zaščitenih kmetij.

Za to so se namreč uporabljali podatki o primerljivih površinah, ki so se izračunali na podlagi podatkov zemljiškega katastra (vrsta rabe, katastrske kulture in katastrskega razreda zemljiških parcel), ki pa se od 30. junija lani ne vodijo več.

Zato je bilo treba določiti nov način izračuna primerljivih površin. Z novelo se obseg kmetije, izražen v primerljivih površinah, računa na podlagi bonitete. Za en hektar primerljivih kmetijskih površin se šteje en hektar zemljišča, ki ima boniteto 50 točk ali več, dva hektarja do vključno 49 točk ali osem hektarjev gozda.

Spodnji prag za določitev zaščitene kmetije ostaja pet hektarjev primerljivih površin. Na novo pa se določa, da je pogoj za zaščiteno kmetijo izpolnjen, kadar imajo pretežno gozdarske kmetije, ki sicer dosegajo pet hektarjev, hkrati tudi vsaj dva hektarja primerljivih kmetijskih površin.

Novela zakona uvaja, da se zaznamki v zemljiški knjigi o zaščiteni kmetiji po uradni dolžnosti na podlagi določbe lahko tudi izbrišejo, in ne samo vpišejo. Novela tudi bolj jasno opredeljuje, katera so za kmetije manj pomembna zemljišča, ki se lahko odtujijo za izplačilo nujnih deležev.

Upravne enote tudi ne vodijo več registra zaščitenih kmetij, temveč bodo ministrstvu poročale le o stanju.