STA novice / Čufer: Kriza je trajna, nanjo se moramo prilagoditi (dopolnjeno)

Čufer je po seji vlade povedal, da je treba prekiniti petletno obdobje nezavidljivega gospodarskega položaja. Opozoril pa je, da se Slovenija v tem času ni ustrezno prilagodila in je zato izgubljala na konkurenčnosti. S prispodobo je trend ponazoril z besedami, da je Slovenija kot "letalo, ki izgublja na višini".

Še posebej je za malo in odprto gospodarstvo, ki nima lastne denarne politike, pomembno gibanje stroškov dela, je pojasnil minister in dodal, da je Slovenija na začetku krize na tem področju svoj položaj poslabšala.

Spomnil je tudi, da se je javni dolg v času krize podvojil, a pravega učinka na gospodarsko rast od tega povečanja zadolženosti ni bilo. To po njegovih besedah kaže na neučinkovitost ekonomske politike.

Ker pa je javni dolg glede na povprečje v evrskem območju še vedno sorazmerno nizek, pa ima Slovenija po Čuferjevih besedah še nekaj manevrskega prostora za dodatno zadolževanje, ki bo potrebno za ukrepe za zagon rasti.

Minister vseeno opozarja, da bo morala Slovenija v naslednjem obdobju letno refinancirati od tri do štiri milijarde evrov dolga. Ker je sorazmerno močno odvisna od mednarodnih trgov in tako ves čas pod drobnogledom vlagateljev, mora svoje naloge delati dobro, je prepričan.

Ukrepi ekonomske politike, ki so vsebovani v nacionalnem reformnem programu, tako temeljijo na izhodišču, da ima Slovenija zdrave makroekonomske temelje, a se sooča z makroekonomskimi neravnovesji, kot sta prezadolženost podjetij in s tem povezana obremenjenost bančnih bilanc s slabimi posojili.

Naslednje izhodišče je, da so slovenska gospodinjstva med najmanj zadolženimi v EU, javni dolg pa je kljub hitri rasti v zadnjih letih še vedno precej pod povprečjem unije.

Kot tretjo vsebinsko podlago za ukrepanje pa nacionalni reformni program navaja institucionalne pomanjkljivosti v procesu političnega odločanja, ki Slovenijo omejujejo pri hitrem, odločnem in učinkovitem odzivanju.

Nadaljnje ukrepanje vlade je tako Čufer razdelil v tri stebre. Prvi se dotika institucionalnih sprememb v procesu odločanja, vključuje pa spremembe referendumske ureditve, vnos fiskalnega pravila v ustavo, izboljšanje korporativnega upravljanja v državnih podjetjih in spremembe volilne zakonodaje.

Čufer je dejal, da se v Sloveniji demokracijo tolmači tako, da lahko vsakdo vstopi v politični proces in omeji sposobnost odzivanja države. "Ne more vsakdo pilotirati letala," je bil jasen.

Drugi steber zajema na eni strani ukrepe za oživitev gospodarstva. Med temi so sanacija bank, pomoč pri razdolževanju in prestrukturiranju podjetij, privatizacija, izboljšanje upravljanja z državnim premoženjem.

Na drugi strani pa gre za uravnoteženje javnih financ skozi znižanje javnofinančnega primanjkljaja in stabilizacijo javnega dolga. Ta se bo po ministrovih ocenah sicer letos in prihodnje leto tudi zaradi stroškov reševanja razmer v finančnem sektorju zvišal za okoli 10 odstotnih točk na približno 65 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

Želja vlade pa je, da se na koncu te učinke nevtralizira in se dolg spet zniža na okoli 55 odstotkov BDP. Do tega cilja naj bi prišli z uravnoteženjem javnih financ in delno tudi s privatizacijami.

Tretji steber vladnega ukrepanja pa predstavljajo strukturne spremembe, s ciljem izboljšanje konkurenčnosti in zagotovitve dolgoročno vzdržne rasti.

Gre med drugim za izboljšanje pravne države, dvig učinkovitosti javnega sektorja, spodbujanje podjetništva, izboljšanje poslovnega okolja, pospeševanje tujih investicij, krepitev prožnosti trga dela in skrb za zdravje ter okolje.

Trenutno delovanje vlade je skoraj v celoti osredotočeno na drugi steber, medtem ko je aktivnejše ukrepanje v tretjem stebru Čufer napovedal proti koncu leta.