STA novice / GZS za hitro in pametno reševanje prezadolženih podjetij

Hribar Milič je v okviru današnjega posveta na GZS o razdolževanju podjetij povedal, da je treba v Sloveniji odločneje ohranjati obstoječa podjetja. Dinamika ustanavljanja novih podjetij je namreč šibka, prav tako je Slovenija primerjalno slaba pri privabljanju tujih neposrednih naložb.

Številna slovenska podjetja, ki so v težavah, imajo po njegovih besedah blagovno znamko, človeški kapital, dovolj dela in naročil ter pozitiven denarni tok. Kot tak primer je navedel koprski Cimos.

Pri reševanju prezadolženih podjetij je treba biti po njegovih besedah hiter in odločen, a ob tem tudi pameten. Ne sme se dogajati, da se prodajajo dobra podjetja, zato da se reši slaba, je prepričan Hribar Milič, ki izpostavlja potrebo po jasni razvojni strategiji.

Poziva tudi k depolitizaciji gospodarstva. Zasebni interesi so se namreč v preteklosti v Sloveniji pogosto povezovali s političnimi, država pa je s svojo močno vlogo v bankah in gospodarstvu prispevala k ohranjanju sistema, ki je ščitil lastnike in ne upnike.

Minister za pravosodje Senko Pličanič je ponovil, katere zakonske spremembe naj bi pomagale olajšati razdolževanje podjetij. Poleg novele insolvenčne zakonodaje, ki je že v postopku, na ministrstvu pripravljajo še zakon o sistemski razdolžitvi. Osnovni orodji sta (tudi zunajsodni) dogovor o prestrukturiranju podjetij in konverzija terjatev v kapital.

Predsednik Zbornice upraviteljev Marko Zaman je ocenil, da prenovljena zakonodaja ne bo bistveno prispevala k boljšemu poplačilu upnikov, medtem ko je strokovni sodelavec pravosodnega ministrstva Andrej Simonič menil, da bo sprememba odnosov med upraviteljem in upniki prispevala k večjemu števili dogovorov o prestrukturiranju podjetij.

Izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS Alenka Avberšek je povedala, da o teh problemih pogovor ne poteka od včeraj. Še enkrat je opozorila, da je prezadolženost v Sloveniji velik sistemski problem, ki ogroža številna delovna mesta. Na robu insolventnosti visi veliko podjetij, le tretjina pa jih kaže solidne kazalce poslovanja.

Avberškova in namestnik guvernerja Banke Slovenije Janez Fabijan sta se strinjala, da je v Sloveniji poleg pomanjkanja kapitala in prezadolženosti zelo pomemben negativni dejavnik neodgovorno lastništvo. V Sloveniji zato ne gre le za kreditni krč, ampak tudi lastniški krč.

Odgovornost lastništva v državnih in zasebnih podjetjih je tako pomemben pogoj za uspešno prestrukturiranje podjetij, je menila Avberškova.

Direktorju Združenja bank Slovenije Francetu Arharju se zdi, da se v Sloveniji končno postavlja pravo diagnozo in prepoznava krč lastniškega kapitala. Kapitala in močnih lastnikov ni ne v bankah ne v podjetjih, je ugotovil.

Vsaka dogovorna rešitev med ključnimi deležniki za ohranjanje podjetij se mu zdi dobra, bo pa do njih po njegovi oceni težko priti. Za uspeh mora svoje delovanje v gospodarstvu spremeniti tudi država, zagotoviti pa je treba še odgovorno lastništvo.

V slovenski ekonomski politiki po Arharjevem prepričanju ni pravih ciljev in kriterijev, država pa ne odigrava vloge lastnika. Manjka tudi elementarno ekonomsko razmišljanje, ki so ga podjetja in država v preteklosti imela.

Branko Greganovič iz Združenja Manager je pojasnil, da noben sodni sistem ni tako učinkovit, da bi razrešil vse probleme, ki se zgodijo v krizi. Zato je treba po njegovih besedah odpreti prostor zunajsodnim procesom in spodbujati k dogovorom o prestrukturiranju.

Pri tem je treba po njegovih besedah ločiti del postopka do finančnega prestrukturiranja od tistega po njem. Do finančnega prestrukturiranja mora tako obstajati zaupanje med upniki. Veliko postopkov se izjalovi, ker tega zaupanja ni, velika težava pa so tudi projekcije denarnega toka in kakovost zavarovanj za to vmesno obdobje.

Po prestrukturiranju pa je glavni vir finančnih sredstev za podjetja po Greganovičevih navedbah skrčenje poslovanja na osnovno dejavnost in pa agresivna prodaja poslovno nepotrebnega premoženja. To je jedro za finančno neodvisnost podjetja, šele potem se bodo našli novi investitorji.

Greganovič glede na mednarodne izkušnje ugotavlja, da bo proces razdolževanja v Sloveniji moral iti še skozi nekaj bolečih let, skrbi pa ga, ker že prva faza traja enkrat dlje kot običajno v drugih podobnih primerih.

V razpravi je sodeloval tudi zamejski odvetnik Damijan Terpin. Spomnil je na mehanizem izredne uprave v podjetjih, ki ga poznajo v Italiji, in bi ga lahko pogledali kot eno od potencialnih orodij za reševanje podjetij.

Pličaniča je ob tem opozoril, da reševanje bank in podjetij Sloveniji ne bo pomagalo, če pravosodje ne bo delovalo. Ocenil je, da je možen dogovor med izvršilno in sodno vejo oblasti o nujnih korakih za to, da bodo razmere v sodstvu že prihodnje leto boljše.