STA novice / V Sodnem svetu opozarjajo na posledice nedomišljenih sprememb sodne zakonodaje

V omenjeno strokovno razpravo bi morali biti po mnenju Sodnega sveta vključeni vrhovno sodišče, ministrstvo za pravosodje, Sodni svet in strokovnjaki s področja ustavnega prava. Po njihovem mnenju gre namreč za iskanje občutljivega ravnovesja med zagotavljanjem nujnega nadzora nad delom sodstva s strani drugih dveh vej oblasti in preprečevanjem nedopustnega vplivanja na delo sodnikov in na njihove odločitve.

"S hitrimi in nedomišljenimi spremembami zakonodaje je sicer v javnosti mogoče vzbuditi vtis, da se problemi v sodstvu rešujejo, vendar bodo s tem doseženi le politični učinki, omejeni na čas do novih volitev, nikakor pa takšne spremembe ne bodo prispevale k utrjevanju pravne države," so zapisali v sporočilu za javnost.

Ob tem so opozorili, da se s predlaganimi spremembami omenjenih zakonov del pristojnosti s pravosodnega ministrstva in Sodnega sveta prenaša na predsednika vrhovnega sodišča. Tega po veljavni pravni ureditvi na predlog ministra za pravosodje imenuje DZ.

Ob tem navajajo mnenje posvetovalnega sveta evropskih sodnikov Sveta Evrope, da je v demokratičnih pravnih državah nujna vzpostavitev mehanizma medsebojnega nadzora in omejevanja posameznih vej oblasti. Pri tem je po mnenju posvetovalnega sveta najprimernejše oblikovanje neodvisnega Sodnega sveta, ki mora varovati neodvisnost sodstva proti zakonodajni in izvršilni veji oblasti ter zagotoviti učinkovitost in kvaliteto sodstva z ustreznimi nadzornimi mehanizmi.

Sodni svet je po mnenju omenjenega posvetovalnega sveta tisti organ, ki mora zagotavljati avtonomno upravljanje sodne veje oblasti in s tem omogočiti posameznim sodnikom učinkovito izvrševanje njihovih pristojnosti brez neposrednega nadzora izvršilne in zakonodajne veje oblasti in brez neprimernih pritiskov znotraj samega sodstva, so še zapisali v Sodnem svetu.