STA novice / Noveli plačnega zakona se obeta podpora

Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je pojasnil, da poleg plačne novele sodijo v omenjeni paket še novela zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014 ter aneksi h kolektivni pogodbi za javni sektor, kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. "Če porušimo le eno točko, lahko pade celotni dogovor," je opozoril Virant.

Kot je dejal, so ukrepi usmerjeni v fiskalno konsolidacijo. Med njimi je omenil kompresijo plačne lestvice, delno zamrznitev dodatnega pokojninskega zavarovanja, znižanje nekaterih dodatkov, odlog izplačila napredovanj ter podaljšanje nekaterih ukrepov, ki bi ob koncu leta nehali veljati (zamrznitev novih napredovanj in delovne uspešnosti).

V plačni zakon bodo z novelo vnesli spremenjeno plačno lestvico, ki bo veljala do konca leta 2014 in prinaša znižanje osnovnih plač od pol do blizu pet odstotkov. Virant je pri tem opozoril, da spremembe temeljijo na solidarnosti, saj se bodo tistim v višjih plačnih razredih plače znižale za višji odstotek kot tistim v nižjih.

Kot je dejal Jerko Čehovin (PS), zakon ureja nujne ukrepe s področja plač javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki bodo pripomogli k vzpostavitvi stabilne gospodarske rasti in trajnostnega strukturnega ravnotežja javnih financ v letih 2013 in 2014. Po njegovih besedah je vlada delo dobro opravila in v zelo kratkem času opravila zahtevna pogajanja s sindikati ter izpogajala ukrepe, "ki so jih javni uslužbenci šteli za bolj pravične". V PS bodo rešitve podprli.

V SDS ugotavljajo, da so odzivi sindikatov sedaj drugačni, kot so bili v času prejšnje vlade. Kot je dejal Tomaž Lisec, je očitno sedaj za sindikate prava vlada in ni "rožljanja s protesti, stavkami, referendumom". Po njegovih besedah je sedanja vlada izbrala najlažjo pot. Nič ni govora o zmanjšanju števila zaposlenih, odpuščanju, o javnih naročilih, normativih na posameznih področjih, o tem, ali si plačo sploh vsi zaslužijo. Zakon pa je po besedah Lisca krivičen zato, ker bo udaril tudi tiste segmente javnega sektorja, ki so že iskali rezerve in varčevali. Kako bodo glasovali v poslanski skupini, pa se ni opredelil.

So pa podporo predlagani noveli napovedali tudi v poslanski skupini SD. Majda Potrata je med razlogi za podporo izpostavila dosego dogovora v socialnem dialogu, pa tudi načelo solidarnosti, da tisti z boljšimi dohodki za reševanje krize prispevajo več. Se jim pa po besedah poslanke znova zastavlja vprašanje, kako v javnem sektorju zagotoviti potrebno kakovost javnih storitev, glede na to, da motiviranost zaposlenih upada tako glede na družbeno klimo, kjer je javni sektor obravnavan kot parazit državne blagajne, kot tudi zaradi odsotnosti stimulacij za kakovostno opravljeno delo.

V SLS se načeloma strinjajo, da je vsak dogovor boljši od "brezglavega vztrajanja na nasprotnih bregovih ali enostranskih ukrepov", a ocenjujejo, da je dogovorjen poseg v maso za plače glede na gospodarske razmere bistveno preskromen. Po besedah Jasmine Opec se strinjajo, da tisti z višjimi dohodki prispevajo več, a opozarjajo, da se s tem ponovno približujemo uravnilovki. Zmotilo pa jih je tudi, da se za člane sindikatov predvideva za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč in jubilejne nagrade. Zakonu kljub temu ne bodo nasprotovali.

Prav tako bodo rešitve podprli v DL. Poudarjajo, da so spremembe rezultat socialnega dialoga. Kot je dejala Katarina Hočevar, kompresija plačne lestvice dejansko pomeni krizni davek. Strankin predsednik, minister Virant je po njenih besedah na svojem področju domačo nalogo naredil, sedaj pa bi mu morali slediti tudi drugi ministri s sistemskimi, najbolje trajnimi ukrepi na posameznih področjih. Hočevarjeva je ob tem opozorila, da je bila racionalizacija javnega sektorja v drugih evropskih država še korenitejša.

Podporo zakonu je napovedal tudi DeSUS. Ivan Hršak je pozdravil, da so predlagane rešitve nastale na podlagi uspešnega socialnega dialoga, kar je predpogoj, da bodo ukrepi tudi dejansko vzdržali. Obenem pa se jim zdi nižanje plač tistim, ki so uvrščeni v najnižje plačne razrede, nepravično, 20 odstotkov višje jubilejne nagrade za člane sindikatov pa po njihovi oceni prestavljajo neupravičeno, morebiti celo neustavno razlikovanje javnih uslužbencev.

Ukrepe bodo podprli tudi v poslanski skupini NSi, je napovedal Jožef Horvat. Kot je dejal, podpirajo ukrepe za hitro in korenito zmanjšanje javno-finančnih izdatkov. Tako so že v prejšnji vladi podprli
zakon za uravnoteženje javnih financ. Pri tokratnih ukrepih pa podpirajo tudi princip, da tisti z večjimi dohodki prispevajo k varčevanju več od tistih z manjšimi. Rešitev, da bodo posegi največji prav pri funkcionarjih, podpirajo, "saj moramo biti prav funkcionarji zgled za vse javne uslužbence".