STA novice / Evropski parlament naredil prvi korak k potrditvi enotnega bančnega nadzora

Evropska centralna banka (ECB) bo v svoji nadzorstveni vlogi neposredno nadzirala od 150 do 200 bank v območju evra, in sicer banke z več kot 30 milijardami evrov bilančne vsote ali banke, ki predstavljajo 20 odstotkov bruto domačega proizvoda države, oziroma vsaj po tri največje banke v vsaki članici.

Sicer pa se bo ECB lahko odločila, da posreduje v kateri koli od 6000 bank v območju evra, če bo zaznala probleme. Enotni bančni nadzor naj bi zaživel prihodnje leto in predstavlja prvo fazo vzpostavljanja bančne unije.

Prav zaradi velikih pristojnosti novega evropskega bančnega nadzornika bo parlament končno odločitev o zakonodajni podlagi sprejel pozneje. Parlament in ECB naj bi v vmesnem času sprejela natančnejši medinstitucionalni dogovor o demokratični odgovornosti nadzornika in pravilih transparentnosti.

V torkovi razpravi je Marianne Thyssen (ELS/Belgija), poročevalka za zakonsko besedilo o pooblastitvi ECB za bančni nadzor, povedala, da mora prenos pristojnosti iz državne ravni na evropsko potekati z roko v roki z večjo odgovornostjo na evropski ravni.

Sven Giegold (Zeleni/Nemčija), poročevalec za besedilo o spreminjanju odgovornosti Evropskega bančnega organa (Eba), pa je opozoril, da ECB "ni znana kot rojstno mesto demokracije, mora pa se navaditi demokratične odgovornosti".

Parlament zato poziva k večji odgovornosti novega nadzornika, tudi s tem, da bi evropski poslanci imenovali imenovanega predsednika in podpredsednika nadzornega sveta in imeli možnost razrešitve predsednika.

Obenem se edina neposredno voljena institucija EU zavzema za večjo vlogo nacionalnih parlamentov, vključno z možnostjo organiziranja zaslišanj predsednika nadzornega sveta in članov novega nadzornika in zahteve po pisnih odgovorih nadzornika.

Parlament si želi tudi boljši dostop do dokumentov nadzornega organa in boljše pogoje sodelovanja za države zunaj območja evra, s katerimi bi lahko čim več članic unije spodbudili k sodelovanju in se tako izognili drobljenju notranjega trga.

Poleg tega parlament vztraja na strogi delitvi bančnega osebja ECB na odgovorne za monetarno politiko in tiste, ki bodo po novem opravljali naloge bančnega nadzora.

Parlament poziva tudi k okrepitvi vloge Ebe v odnosu do ECB ter k izboljšanju sposobnosti za izvajanje obremenitvenih testov bank in pridobivanje informacij od bank in nacionalnih nadzornikov.

Evropski parlament ima pri odločanju o spremembah vloge Ebe vlogo soodločevalca, pri določanju nadzorne vloge ECB pa gre za postopek posvetovanja.

V torkovi razpravi se je oglasila tudi slovenska poslanka Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD). "Kriza v območju evra nam je v zadnjih letih pokazala, kako nevarne so lahko težave bank za samostojnost in suverenost držav članic, je opozorila in izrazila prepričanje, da bi "bančna unija ta začaran krog lahko prekinila".

Ob tem se je jasno zavzela za čim hitrejšo potrditev ostalih faz bančne unije, to je skupnega evropskega sklada za reševanje bank v težavah ter skupne evropske jamstvene sheme za vloge varčevalcev.

"Bančna unija bo zagotovo zgodba o uspehu," pa je ocenil poslanec Milan Zver (EPP/SDS). Po njegovem mnenju bi morali bančno unijo uvesti že zdavnaj, saj bi na ta način racionalizirali poslovanje ter zmanjšali korupcijska tveganja v bančnem sistemu.

"Enotni nadzorni mehanizem je tudi edino zagotovilo, da davkoplačevalci ne bomo vedno znova in znova pokrivali izgub bančnikov!" je sklenil Zver.