STA novice / DZ potrdil zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah s članicami EU

Tina Brecelj, državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje, je v predstavitvi izpostavila, da je bil sedaj veljavni zakon o omenjenem sodelovanju sprejet leta 2007, uporablja pa se ga od začetka leta 2008. Zaradi obsežnosti in vsebinske zahtevnosti sprememb, do katerih je prišlo na tem področju v EU, je vlada sedaj predložila sprejem novega zakona in ne noveliranje že veljavnega.

Kot je poudarila, so v zakonu med drugim na novo urejena krepitev procesnih pravic v zvezi z načelom vzajemnega priznavanja sodnih odločb, izdanih v nenavzočnosti, evropski dokazni nalog; načelo vzajemnega priznavanja v zvezi s sodbami, s katerimi so izrečene zaporne kazni, za namen njihovega izvrševanja; preprečevanje in reševanje sporov o izvajanju pristojnosti v kazenskih zadevah; uporaba načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih in zagotavljanje nadzorstva. Nov zakon predvideva tudi evropski informacijski sistem kazenskih evidenc.

Poudarila je še, da je zakon v celoti usklajen s pravosodnimi organi, informacijskim pooblaščencem, Sodnim svetom in zakonodajno-pravno službo DZ.

Odbor za pravosodje je 8. maja predlog zakona soglasno potrdil in predlagal DZ, da ga sprejme. V današnji razpravi v DZ so vse poslanske skupine napovedale podporo zakonu, pri tem pa kot glavni razlog izpostavile, da gre za usklajevanje z evropsko zakonodajo.

Iva Divic je imenu poslanske skupine NSi ob tem izpostavila še pomembno novost, ki jo uveljavlja zakon, da države članice nimajo več diskrecijske pravice odločanja o tem, ali bodo prevzele izvršitev sodb sodišč drugih držav članic EU. Zaprošena država mora kazensko sankcijo izrečeno v drugi državi članici izvršiti, razen če obstajajo v zakonu taksativno našteti razlogi za zavrnitev. Izpostavila je še stališče, da je na področju učinkovitega boja proti mednarodnemu kriminalu potrebno sodelovanje ne le z državami članicami EU, pač pa tudi s tretjimi državami.

Maša Kociper je v imenu poslanske skupine PS izpostavila, da zakon med drugim razširja načelo vzajemnega priznavanja tudi na priznavanje in izvrševanje sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti; pogojnih odločb z varstvenim nadzorom; odločb o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorom; ukrepov za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka.

Zakon bo poenostavil tudi poslovanje oziroma sodelovanje pravosodnih organov, saj uvaja enotne obrazce za različne oblike sodelovanja, omejuje razloge za zavrnitev, postavlja časovne roke za posamezna procesna opravila in predpisuje neposredno informiranje in obveščanje kot temeljno pravilo sodelovanje pristojnih organov držav, torej ne prek posrednikov, ampak direktno.

Branko Grims pa je v imenu poslanske skupine SDS izpostavil, da je Slovenija dobila v zadnjem obdobju zelo neprijeten sloves države, ki je izjemno neučinkovita pri izvajanju postopkov, ko gre za kazenske zadeve. Ta negativen sloves deluje v zelo slabi smeri tudi na mnogih drugih področjih, tudi ko gre za vprašanje gospodarskega sodelovanja, pa seveda iskanja političnih in vseh drugih zavezništev, je dejal. Poslanska skupina SDS tudi zato meni, da je izjemno pomembno, da se te stvari popravijo in da se čim prej ustrezno uredijo, zato zakon podpira.