STA novice / Na posvetu nadzornikov za več poslovne kulture in morale pri upravljanju podjetij

Predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe (Sod) Tomaž Kuntarič je dejal, da mineva 20 let od sprejetja zakona o gospodarskih družbah, splošne korporativne zakonodaje v Sloveniji, vendar kljub temu še vedno nimamo razčiščenih temeljnih pojmov.

Upravljalci upravljajo vsak svoje premoženje - niso upravljalci premoženja države, ampak kvečjemu državni upravljalci premoženja, je dejal. Edini upravljalec državnega premoženja je po Kuntaričevih besedah v tem trenutku Sod, ki to vlogo opravlja v prehodnem obdobju do ustanovitve Slovenskega državnega holdinga.

Kot pravi, po 20 letih še vedno ne ločimo, da je upravljanje sestavljeno iz dveh komponent - vladanja podjetjem prek skupščin in nadzornih svetov ter poslovodenja. "Tega mi nikakor ne moremo ločiti," je dejal prvi mož Soda.

Kritičen je bil tudi do tega, da še vedno ne poznamo ciljev državnega premoženja niti pravega stanja v podjetjih. Meni, da bi morali narediti skrbne preglede v vseh družbah, ki jih je Sod prevzel v upravljanje, in opraviti njihovo vrednotenje.

Takšna vrednotenja se je v glavnem naredilo za podjetja, ki so se znašla v velikih težavah in ki so pričakovala državno pomoč. Po Kuntaričevi oceni se vsa soočajo z istimi problemi - nedodelan poslovni model, nezmožnost obvladovanja stroškov ... Če bomo vedeli, kaj imamo, bomo lahko postavili tudi cilje, je dejal.

Ekonomist Igor Masten in predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Janko Medja sta opozorila, da privatizacija ni zadosten pogoj za boljše upravljanje podjetij in da navkljub morebitni privatizaciji ne bo vse rožnato. Izboljšati bo treba poslovno kulturo, vrednote in strokovnost ter okrepiti moralo, sta menila.

Masten je prepričan, da je v Sloveniji država slab lastnik. V Sloveniji nismo nikoli razmišljali o sistemsko pomembnih podjetjih, ampak o sistemsko pomembnih samopostrežnih trgovinah in ponavadi so bile to banke, je dejal.

Stroški intervencij v finančnem sektorju bodo v obdobju od maja 2008 vključno s štiri milijarde evrov vrednimi poroštvi države za namen t.i. slabe banke presegli osem milijard evrov in dosegli skoraj 25 odstotkov bruto domačega proizvoda, je navedel Masten.

Meni, da bi morali dati davkoplačevalcem signal, da se jih ne bo večno držav sloves naivnežev. Tudi Medja je menil, da je treba državno lastnino za državljane upravljati z najnižjimi možnimi stroški, torej centralizirano, strokovno ter z najvišjo možno etiko in poštenostjo.

Predsednik uprave Modre zavarovalnice in predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Borut Jamnik je dejal, da je najtežje spreminjati ljudi. V zadnjih petih letih opaža izrazito generacijsko spremembo, k čemur je prispevala tudi kriza. "To je bistveno in vzbuja upanje, da bo, ko izidemo iz krize, drugače," je dejal.

Sogovorniki so se v razpravi dotaknili tudi vnovičnega poskusa prodaje Mercatorja. Aleš Mižigoj, ki je v preteklosti vodil Medex, nato pa je vajeti predal hčeri Aleši Kandus Benčina, je Medjo izzval, zakaj "forsira" prodajo Mercatorja. Boji se, da bo hrvaški Agrokor, ki se zanima za Mercator, pokupil slovensko industrijo. Dobavitelji so nad tem zelo razočarani, je dejal Mižigoj.

Medja je pojasnil, da se iz medijev preveč sklepa, kaj si sam misli o tej transakciji. Spomnil je, da mora NLB odprodati nestrateške naložbe, in dodal, da nobena banka ni dober lastnik podjetja, ki ne prihaja iz njene panoge. "Moja naloga po mojih vrednotah je zagotoviti maksimalen izplen za deležnike NLB," je dejal in dodal, da se mora na koncu vedno odgovorno odločiti v imenu družbe, ki jo predstavlja.