STA novice / DZ izglasoval vnos fiskalnega pravila v ustavo (dopolnjeno)

Proti vnosu pravila v ustavo je glasovalo osem poslancev SD, glasovanja pa se je iz druge največje koalicijske stranke vzdržala Ljubica Jelušič. Nepovezani poslanec Borut Ambrožič ni glasoval, na današnji seji pa sta bila odsotna poslanec DL Bojan Starman in poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je pred glasovanjem pojasnil, da v stranki ne morejo podpreti predloga za vnos pravila v ustavo z letom uveljavitve 2015. Povedal je, da odločitev ni bila lahka, saj se stranka zaveda odgovornosti pred mednarodno javnostjo.

Vendar pa v stranki vztrajajo, da fiskalno pravilo ni nikakršen ukrep ukrep ekonomske politike, temveč cilj, če je pri tem politika razumna in ne tvega usode socialne države ter javnega zdravstva, šolstva itd. V SD bodo zdaj vse napore vložili v pripravo dobrega izvedbenega zakona.

Poslanka PS in predsednica ustavne komisije Maša Kociper je medtem povedala, da so v največji parlamentarni stranki, kjer do zdaj vnosa fiskalnega pravila v ustavo z letnico uveljavitve 2015 niso podpirali, za dosego kompromisa storili več korakov nazaj.

Do zadnjega so sicer upali, da bodo uspeli že v sami spremembi ustave spremeniti leto uveljavitve v 2017, a nobena od opozicijskih strank na to ni pristala. Vodja poslancev PS Jani Möderndorfer pa je obžaloval, da je bilo v zadnjih mesecih zelo veliko pogojevanja in groženj, nikoli pa iskrene in jasne besede.

PS je po besedah Kociprove na kompromis s težkim srcem pristala, saj v stranki še vedno menijo, da ekonomske doktrine ne sodijo v ustavo in da vse glede fiskalnega pravila določa že evropska medvladna pogodba o fiskalnem paktu. A slovensko politiko se je postavilo pred dejstvo, da je fiskalno pravilo treba vnesti v ustavo, je dodala.

V opozicijskih strankah pa so obžalovali, da DZ odločitve o fiskalnem pravilu ni sprejel že prej. Branko Grims (SDS) je povedal, da se je politika že pred letom dni strinjala skoraj o vsem, a ko bi bilo treba pravilo sprejeti, je zmanjkalo politične volje. To omahovanje je Slovenija po njegovih besedah plačala v dražjem zadolževanju.

V opoziciji so poudarjali tudi, da fiskalno pravilo na najvišjo pravno raven vnaša načelo, da ni moč porabiti več, kot se ustvari, in tako bremen dolga prelagati na prihodnje generacije. V pravilu ne vidijo cokle razvoju in grožnje socialni državi, temveč po besedah Jožeta Tanka (SDS) to vodi k zmernosti in racionalnemu ravnanju.

So se pa tako v koaliciji kot opoziciji strinjali, da sam vnos pravila v ustavo ne rešuje še ničesar in da mora vlada sprejeti še številne ukrepe za normalizacijo razmer za slovensko gospodarstvo in zagon rasti. Samo z rastjo in uspešnim podjetništvom bo namreč Slovenija lahko ohranila svojo ekonomsko suverenost.

V skladu s spremenjenim 148. členom ustave, ki v najvišji pravni akt vnaša fiskalno pravilo, morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku.

Pod proračuni države so mišljeni državni proračun, zdravstvena in pokojninska blagajna, proračuni lokalnih skupnosti ter neposredni uporabniki državnega in lokalnih proračunov, ki se več kot 50-odstotno financirajo iz javnofinančnih sredstev.

Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo, merila za določitev izjemnih okoliščin in način ravnanja v teh primerih pa bo določal izvedbeni zakon, ki ga bo pripravila vlada in ga bo moral DZ prav tako izglasovati z dvotretjinsko večino.

V skladu s pogodbo o fiskalnem paktu se izjemne okoliščine opredeljujejo kot neobičajni dogodek, na katerega država ne more vplivati in ima pomembne posledice za javne finance, ali pa obdobje resnega upada gospodarske dejavnosti. Tak začasni odklon pa ne sme ogroziti srednjeročne fiskalne vzdržnosti.

Izvedbeni zakon bo določal tudi samo formulo uveljavljanja fiskalnega pravila pri pripravi vsakoletnega proračuna in tudi način uravnoteženja javnih financ, ki naj bi bil razumen in znosen.

Kociprova in Möderndorfer sta zagotovila, da drastičnih ukrepov in posegov v plače, pokojnine in transferje ne bo, uravnoteženje javnih financ pa se bo doseglo v obdobju petih do osem let.

Brez potrditve izvedbenega zakona je vnos pravila v ustavo brez pomena, je zatrdil Möderndorfer in ocenil, da se tega zavedajo vsi. Tudi zato pričakuje konstruktivnost opozicije. Osnutek izvedbenega zakona je treba po njegovih besedah nekoliko popraviti in prilagoditi.

Glede na fiskalni pakt ima Slovenija do konca leta čas, da sprejme vse pravne podlage za fiskalno pravilo, pri pripravi izvedbenega zakona pa bodo po besedah vodje poslancev PS sodelovali tako stroka kot poslanci.

Vlada se je sicer v programu stabilnosti zavezala, da bo Slovenija javne finance strukturno izravnala do leta 2017, neuradno pa naj bi Evropska komisija Sloveniji odobrila dveletno podaljšanje obdobja za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, tako da naj bi morala tega pod tri odstotke bruto domačega proizvoda spraviti do leta 2015.