STA novice / V veljavi novela insolvenčnega zakona
sobota, 15.6.2013
Ljubljana, 15. junija (STA) - Danes je začela veljati novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ta med drugim krepi položaj upnikov, širi možnost nadzor ministrstva nad delom upraviteljev in uvaja poenostavljeno prisilno poravnavo za mala podjetja in samostojne podjetnike.
Novela omogoča, da bodo upniki in novi investitorji brez soglasja lastnikov svoje terjatve do insolventnega dolžnika in vložke lahko preoblikovali v lastniške deleže ter vodili posle do prve skupščine po potrjeni prisilni poravnavi.
Upniški odbor bo odslej lahko zahteval zamenjavo upravitelja, imel pa bo tudi možnost vpogleda v dokumentacijo, ki jo v zvezi s postopkom vodi upravitelj.
Da bi preprečili pristranski vpliv na insolvenčne postopke, so dodane nove ovire za imenovanje v upniški odbor, in sicer vanj ne bodo mogle biti imenovane osebe, ki so bile v zadnjih dveh letih družbeniki v tem podjetju, in osebe, ki imajo v razmerju do insolventnega dolžnika (kadar je ta fizična oseba) položaj ožje povezane osebe.
Delavci bodo lahko vložili ugovor proti vodenju prisilne poravnave, če bo družba za več kot 15 dni zamudila s plačilom plač do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov. Delavci so tudi oproščeni založitve predujma za začetek stečaja.
Novela širi nabor pogojev, po katerih se šteje, da je podjetje insolventno, in sicer če bo imelo podjetje račune na podlagi sklepa o izvršbi (ne pa tudi na podlagi sklepa o zavarovanju) blokirane več kot 60 dni neprekinjeno ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni.
Novela uvaja poenostavljeno prisilno poravnavo za samostojne podjetnike in mikro podjetja, s katero naj bi bili ti postopki cenejši in hitrejši. V okviru postopka bo dolžnik sam izvedel pogajanja z upniki in z njimi sklenil pogodbe.
Pri prisilni poravnavi so poleg minimalno 50-odstotnega poplačila terjatev v štirih letih določili tudi vmesno dinamiko plačila terjatev - v prvem letu mora biti poplačana vsaj osmina, v drugem letu vsaj četrtina in v tretjem letu vsaj tri osmine vseh navadnih terjatev. Upniki lahko zahtevajo stečaj, če dolžnik za več kot dva meseca zamuja s plačilom svojih obveznosti v prisilni poravnavi.
Novela uvaja tudi možnost prodaje premoženja na javnih dražbah na podlagi padajoče cene, in sicer se bo izklicna cena postavila vsaj za četrtino nad likvidacijsko vrednostjo, nato pa se bo dražilo navzdol.
Okrepljen je nadzor nad upravitelji s strani resornega ministrstva, in sicer bo ministrstvo lahko med drugim v primeru disciplinskega postopka začasno prepovedalo opravljati funkcijo upravitelja.
Novela tudi določa, da upravitelj, ki je hkrati tudi odvetnik, ne sme kot odvetnik zastopati stečajnega dolžnika v sodnih ali drugih postopkih, ki se vodijo v zvezi s stečajnim postopkom, v katerem je bil imenovan za upravitelja.
Zadnje novice
-
Prihodnji teden na sodiščih: Sojenje nekdanjemu lastniku Tapetništva Credo Robiju Močniku (ozadje)
25.10.2026 -
Pri zakonodaji EU o emisijah avtomobilov se obeta dodatno rahljanje
24.10.2026 -
Osnutek zakona o platformnem delu naj bi bil pripravljen novembra
24.10.2026 -
Ministrstvo in Sviz proti možnosti anonimnega ocenjevanja učiteljev na spletnih platformah
23.10.2026 -
DZ odredil parlamentarno preiskavo o obvodnem financiranju strank
23.10.2026 -
Uporaba zakona o jeziku gluhoslepih se odmika
23.10.2026 -
Ministri za trgovino o novih sporazumih za bolj konkurenčno Evropo
23.10.2026 -
Zaradi suma poskusa vplivanja na nadzorni odbor občine poslanec Potnik v preiskavi KPK
23.10.2026 -
Šutarjev zakon dosegel več pozitivnih učinkov, a odprl številne dileme (I) (tema)
23.10.2026 -
Vlada imenovala nove nadzornike SID banke
23.10.2026 -
DZ odredil parlamentarno preiskavo v zadevi Black Cube na zahtevo opozicije
23.10.2026 -
Vrhovno sodišče po mnenju RTVS ni vsebinsko zavrnilo njihovega predloga glede financiranja glasbene produkcije
23.10.2026