STA novice / V EU od danes strožja pravila za bonitetne agencije

Z novimi predpisi naj bi postale bonitetne agencije odgovornejše in preglednejše, zmanjšalo naj bi se sedaj pretirano zanašanje na njihove ocene in izboljšala kakovost postopka ocenjevanja, napovedujejo v Bruslju.

Kakovost naj bi izboljšala zahteva, da bodo morale bonitetne hiše za preprečevanje izkrivljanja na trgu pripraviti koledar ocenjevanja članic unije. Nenaročene bonitetne ocene držav bodo lahko izdale največ trikrat letno. Odstopanja bodo mogoča le v izjemnih okoliščinah in z ustrezno utemeljitvijo.

Prav tako naj bi kakovost postopka izboljšala pravila, da bo mogoče ocene objavljati le ob petkih, po zaprtju borz ali vsaj eno uro pred odprtjem trgov v EU, da bo treba ocene držav osvežiti vsakih šest mesecev, ne enkrat letno, ter da bo morala agencija vpleteno državo o oceni obvestiti 24 ur pred njeno objavo, ne 12 ur prej, kot velja sedaj.

Pretirano oziroma avtomatsko zanašanje na bonitetne ocene naj bi zmanjšala zahteva, da finančne institucije okrepijo lastne sisteme ocenjevanj posojilnih tveganj. Evropski nadzorni organi pa naj bi se izogibali sklicevanju na zunanje ocene.

Odgovornost naj bi izboljšalo pravilo, da bo morala bonitetna agencija odgovarjati v primerih namenskih ali malomarnih kršitev uredbe o bonitetnih agencijah, zaradi katerih povzroči škodo vlagatelju ali izdajatelju. Vlagatelji bodo lahko bonitetno hišo tožili, če bo namerno ali z veliko malomarnostjo kršila pravila in jim povzročila škodo.

Da bi omilili tveganje navzkrižij interesov, bodo morale agencije javno objaviti podatke o svojih delničarjih s pet- ali večodstotnim deležem kapitala ali glasovalnih pravic, ki imajo hkrati v lasti pet ali več odstotkov ocenjevanega subjekta.

Če bo imela agencija delničarje z deset- ali večodstotnim deležem kapitala ali glasovalnih pravic, ki imajo hkrati v lasti deset ali več odstotkov ocenjevanega subjekta, ocene ne bo smela pripraviti.

Vse razpoložljive bonitetne ocene bodo objavljene na evropski platformi, ki bo na voljo od junija 2015. S tem bosta omogočeni večja vidnost in lažja primerjava vseh ocen finančnih instrumentov, ki jih izdajo bonitetne agencije z dovoljenjem za delovanje v EU.

To je tretji sveženj evropske zakonodaje, ki ureja delovanje bonitetnih hiš v EU. Prvega je unija sprejela leta 2009, drugega leta 2010, a nista učinkovala dovolj dobro, zato se je odločila za zaostritev pravil.

Ko je Evropska komisija novembra 2011 predlagala nova pravila, je bila tarča kritik, da ni dovolj ambiciozna in da je pod pritiskom bonitetnih hiš "stisnila rep med noge". Očitali so ji, da ni predlagala začasnega suspendiranja ocen držav, ki so v programu mednarodne finančne pomoči, in vzpostavitve neodvisne evropske bonitetne agencije.

Analiza kreditne sposobnosti je v rokah treh bonitetnih hiš - Standard & Poor's, Moody's in Fitch, ki pokrivajo približno 95 odstotkov svetovnega trga. Vse imajo sedež v ZDA. Moody's "slovi" po tem, da igra najbolj "umazano", Fitch pa naj bi bil najbolj pregleden.

V Bruslju načeloma ne komentirajo njihovih ocen, a v nekaterih primerih, na vrhuncu dolžniške krize, je tudi komisija javno izrazila nezadovoljstvo, češ da njihovih ocen "preprosto ne razume" ali da bonitetne hiše "napačno dojemajo" realnost v območju evra.

Države so do njihovih ocen pogosteje javno kritične. Tudi Slovenija je bila, ko ji je konec aprila Moody's tik pred načrtovano izdajo dolarske obveznice tako znižal oceno, da je padla v območje naložbe visoke tveganosti (t. i. junk). Omenjala se je celo možnost, da bi bonitetno hišo tožila.