STA novice / Vlada sprejela predlog novele zakona o vodah in novele zakona o notariatu

Spremembe zakona o vodah so potrebne predvsem z dveh vidikov, ki se nanašata na postopek podeljevanja koncesij za rabo vode in zaračunavanje plačila za dejansko rabo vode že pred podelitvijo vodne pravice v primerih, ko gre za rabo mineralne, termalne ali termomineralne vode za proizvodnjo pijač ali potrebe kopališč, ogrevanja in podobno, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

S spremembami zakona o vodah se bo vzpostavila enakopravna obravnava vseh zavezancev, ki rabijo vodo. Dala se bo namreč pravna podlaga za ureditev stanj vseh, ki so pravočasno podali vloge - torej v dveh letih po uveljavitvi zakona o vodah v letu 2002, a še niso rešene, pa tudi tistih, katerih vloge so prispele po izteku določenega roka. Rok za izdajo koncesijskih aktov je do konca leta 2014.

Namen predlaganih sprememb je tudi določiti način izračuna in plačila nadomestila za rabo vode, plačila za vodno pravico za obdobje dejanske rabe vode ter postopek obračuna razlike plačil. Cilj zakona je tudi določiti podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila ter dopolnitev prekrškovnih in inšpekcijskih določb za primere, ko zavezanci kljub zakonskim možnostim le teh ne bi uredili.

Za rabo vode se uvaja t.i. institut plačila nadomestila za čas, ko se je voda rabila, ni pa bilo podeljene koncesije, in sicer tako, da se v čim manjši možni meri vpliva na gospodarstvo. Nadomestilo za rabo vode se plača za ves čas dejanske rabe vode, vendar ne za obdobje pred 1. januarjem 2005, z možnostjo plačila na največ trideset obrokov.

Vlada si v prvem letu obeta za 398.000 evrov priliva v državni proračun, nato pa za okoli 1,7 milijona evrov povečanja letnih prilivov v državni proračun na postavko vodnega sklada.

Računsko sodišče je marca opozorilo okoljsko ministrstvo, da v postopkih odločanja o podeljevanju koncesij in vodnih dovoljenj ni bilo učinkovito. V reviziji je ocenilo, da je bil zaradi nesmotrnega upravljanja z vodnimi viri državni proračun v obdobju 2005-2011 ob najmanj 25 milijonov evrov.

Pri tem so revizorji ugotovili, da področje upravljanja z vodami ni strateško celovito urejeno, vodne pravice pa se ne podeljujejo pravočasno. Zaradi nezaračunavanja plačil za rabo vode je Slovenija zgolj v letih 2009 in 2010 izgubila najmanj 10,5 milijona evrov proračunskih prihodkov, v obdobju od leta 2005 do 2011 pa najmanj 25 milijonov evrov.

Sprememba zakona o notariatu pa je potrebna zaradi odprave pogoja vzajemnosti pri dostopu do poklica notarja za državljane držav članic EU, EGS in Švicarske konfederacije ter države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Glede na prakso sodišča EU naj bi namreč sedaj pogoj vzajemnosti za državljane omenjenih držav črtali.

Poleg tega je predmet predvidene spremembe zakona tudi uskladitev pogoja za imenovanje z veljavno visokošolsko zakonodajo, so še navedli v vladnem uradu za komuniciranje. Spremembo zakona pa vlada pošilja v DZ za obravnavo po skrajšanem postopku.