STA novice / Vlada predlaga tri novele za izboljšanje konkurenčnosti

Z novelo zakona o gospodarskih družbah želijo med drugim razbremeniti registrske organe in pospešiti postopke registracije gospodarskih družb, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stepišnik.

Predlog novele zakon spreminja v delu, ki opredeljuje pogoje za vpis subjekta v sodni register in omejitve pri ustanavljanju vodenju in nadzoru družb, kar je vnesla dopolnitev zakona iz novembra 2011.

Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje tega dela zakona in opozorilo, da je sprememba podaljšala povprečni čas vpisa subjektov v register, znatno obremenila upravljalce evidenc in povečala zaostanke na sodiščih.

Danes potrjeni predlog novele iz zakona med drugim črta omejitev, da družbe ne morejo ustanoviti, voditi ali nadzirati osebe, ki so člani vodstva ali nadzora v podjetjih v postopkih zaradi insolventnosti, poenostavlja preverjanje podatkov in skrajšuje omejitev, da podjetja ne sme ustanoviti oseba, ki je pravnomočno obsojena na zaporno kazen (zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, delovno razmerje in socialno varnost, pravni promet, premoženje, okolje, prostor in naravne dobrine), z 10 na pet let.

Predlog novele tudi črta določilo, da sodišče osebam, ki so v organih družb v insolvenčnih postopkih, odvzame pooblastila za vodenje poslov ali nadzor v vseh družbah, v katerih ta oseba opravlja to funkcijo.

S spremembami zakona o gospodarskih družbah naj bi tudi preprečili zlorabe, do katerih je prihajalo z vpisom podjetja na naslovu, katerega lastnik za to ni dal dovoljenja oz. s tem sploh ni seznanjen.

S predlagano novelo zakona o podpornem okolju za podjetništvo želijo med drugim razširiti krog potencialnih upravičencev do razvojnih spodbud in virov financiranja na področju podjetništva in inovativnosti. Za finančna sredstva in druge oblike podpore bodo poleg gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov lahko kandidirale še zadruge, zavodi, fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnosti itd.

Vlada v DZ pošilja tudi predlog novele zakona o industrijski lastnini, ki bolj jasno opredeljuje pričetek teka subjektivnega roka in uvaja objektivni rok (šest mesecev) za vložitev zahteve za nadaljevanje postopka po zamudi.

Ta postopek je eden od dveh institutov (še postopek vrnitve v prejšnje stanje), ki prijavitelju pravic industrijske lastnine, ki je zamudil določene roke za izpolnitev obveznosti, omogoča, da pod določenimi pogoji kljub zamudi dejanje nadoknadi in s postopkom pridobitve pravice nadaljuje.