STA novice / Vlada potrdila predlog novega energetskega zakona (dopolnjeno)

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Omerzel, so cilji in podporni stebri zakona zanesljiv elektroenergetski sistem, brezogljična družba in konkurenčna energetika.

Pri prilagajanju evropskemu pravnemu redu so sledili ciljem, da je notranji trg električne energije popolnoma liberaliziran, gre v smeri, da je trg orientiran na končnega uporabnika, kar pomeni cenejšo energijo v Sloveniji.

Drugi del prilagajanja evropski zakonodaji je po ministrovih besedah področje reguliranja trga, samostojnost in neodvisnost regulatorja, medtem ko je tretji del povezan z izvajanjem javnih gospodarskih služb - gre za distribucijski in prenosni sistem ter operaterja distribucijskega sistema.

Ključna zadeva je prenos tretjega energetskega svežnja, s čimer se odpravlja vse, kar je Evropska komisija državi očitala - ob tem je minister spomnil, da imamo zaradi nepravočasnega prenosa tožbo komisije.

Tako se zdaj urejajo skupna pravila notranjega trga tako na področju elektrike kot plina. Nova pravila predvsem krepijo konkurenco na trgu, pravice potrošnikov oz. odjemalcev ter neodvisnost nacionalnega regulativnega organa, hkrati pa povečujejo zanesljivost oskrbe.

Na področju obnovljivih virov predlog zakona sledi konceptu in energetski politiki EU. Zaradi zagotavljanja bolj dolgoročno vzdržne podporne sheme je potrebno dati vladi večja pooblastila pri odločanju o tem, katere tehnologije in v kakšnem obsegu se bodo spodbujale, da se zasleduje cilje akcijskih načrtov za obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije ter da se sprejmejo potrebne odločitve glede virov za podporno shemo.

Na področju energetske učinkovitosti so najpomembnejše novosti na področju stavbenega sektorja, kjer so možni tudi izjemni prihranki, in pri doseganju prihrankov energije pri končnih odjemalcih. Vsi ukrepi so usmerjeni v spodbujanje večje energetske učinkovitosti na vseh področjih.

Osnovni cilj urejanja področja distribucije toplote in drugih energetskih plinov je zagotavljanje zanesljive in varne oskrbe s toploto (in hladom) in drugimi energetskimi plini iz zaključenih omrežij. Predlog zakona v luči naravnega monopola distributerjev ureja zaščito odjemalcev tako glede oskrbe kot tudi glede pogodbenih obvez in določanja cen.

S predlogom novega zakona se odpravljajo tudi očitki ustavnega sodišča glede stroškov priključevanja kot javne dajatve in strošek določitve omrežnine, je navedel Omerzel.

"Ustavno sodišče je očitalo, da to v prejšnjem zakonu ni bilo regulirano, z novim zakonom to urejamo, tako da tega očitka ni več," je poudaril.

Omerzel je izpostavil še dva segmenta predlaganega zakona. Prvi je povezan z ranljivi odjemalci - riziko neplačevanja nase prevzemajo distributerji, hkrati pa je ranljivim odjemalcem zagotovljena neprekinjena dobava energije.

Drugi segment pa je koalicijska zaveza o cenejši električni energiji. "S tem ko smo za distribucijski in prenosni sistem zagotovili brezplačno služnost, bo celoten sistem energije v Sloveniji optimiziran, zmanjšali se bodo stroški in s tem razbremenilo gospodarstvo," je dejal.

Gospodarstvo je namreč največji porabnik energije, nanj odpade 50 odstotkov celotnega energetskega kolača, po 25 odstotkov si delita javna uprava in gospodinjstva.

"V največji meri razbremenjujemo slovensko gospodarstvo. Tu je bil narejen velik korak naprej," je poudaril minister in navedel, da k temu najbolj pripomorejo nižje omrežnine.

Na področju energetske politike predlagani zakon uvaja nove strateške dokumente kot so Energetski koncept Slovenije in Državni razvojni energetski načrt.

Glede očitkov sindikata energetike, da predlagani zakon z njimi ni bil v celoti usklajen, je minister Omerzel odvrnil, da so se z vsemi deležniki intenzivno pogajali in pogovarjali, s sindikatom pa da so imeli vse teme usklajene.

Minister je prepričan, da ni razloga, da bi govorili o kakršnikoli stavki v energetiki. Sindikat energetikov je namreč v sredo napovedal, da bodo uporabili vsa sredstva, ki so sindikatu na voljo, če bo šel predlagani zakon v tej obliki skozi parlamentarno sito.

Sindikat energetikov je sicer zmotila delitev sredstev z naslova omrežnine med distributerji in sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja (SODO). Predlog zakona namreč predvideva, da SODO dobi 30 odstotkov oz. 30 milijonov evrov letno.

"Prepričan sem, da do stavke ne bo prišlo," je še dejal minister Omerzel in ocenil, da bi bila stavka, če bi do nje prišlo, zelo "nekorektna".