STA novice / Zakon o pravdnem postopku po oceni ustavnega sodišča v neskladju z ustavo

Pet zahtev za oceno ustavnosti zakona o tajnih podatkih, in sicer v zvezi z zakonom o pravdnem postopku, je vložilo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

V prvi zahtevi je sodišče navedlo, da se v nekaterih delovnih sporih, v katerih je tožena Republika Slovenija in ta zahteva spoštovanje zakona o tajnih podatkih, soočajo s kolizijo z zakonom o pravdnem postopku. Delovno in socialno sodišče ocenjuje, da tukaj obstaja pravna praznina, ki je v neskladju z drugim členom ustave, ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država.

Zakonodajalec namreč ni uredil vprašanj o dostopu strank do vlog s tajnimi podatki oziroma možnosti aktivne udeležbe v postopku, kjer se pojavljajo dokumenti s stopnjo zaupnosti. Taka pravna praznina predstavlja težave tudi pri delu sodišča, obenem pa naj bi bila v neskladju s členi ustave, ki določajo enako varstvo pravic, pravico do sodnega varstva in javnost sojenja.

Po prvi zahtevi je delovno in socialno sodišče vložilo še drugo in tretjo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o tajnih podatkih v zvezi z zakonom o pravdnem postopku, ki sta v pretežnem delu enaki kot prva zahteva, je zapisalo ustavno sodišče. Dodatno so menili, da zakon ni v skladu s členom ustave, ki zagotavlja enakost pred zakonom. Podobno vsebino imata tudi četrta in peta zahteva, sodišče pa je obravnavo o zahtevah združilo.

Ustavno sodišče je svojo presojo omejilo na vprašanje ustavne nujnosti, da se tajne podatke posebno obravnava v postopkih, za katere se uporablja izpodbijani zakon o pravdnem postopku.

In sodišče je ugotovilo, da opustitev posebne zakonske ureditve pri uporabi tajnih podatkov v postopkih, v katerih se uporablja zakon o pravdnem postopku, pomeni poseg v pravico strank sodnih postopkov do sodnega varstva. Ker je sodišče že tukaj ugotovilo protiustavno pravno praznino, drugih očitkov predlagatelja ni presojalo.

Tako stanje po njihovem mnenju lahko sanira le nova in posebna zakonska podlaga, ki mora prilagoditi uporabo tajnih podatkov v prej omenjenih postopkih. Zakonodajalec lahko po svoji prosti presoji odloči, v kateri zakon bo umestil novo ureditev, dodaja ustavno sodišče.

Pri tem mora zakonodajalec upoštevati, da je tudi varovanje tajnosti podatkov na obrambnem, vojaškem, zunanjepolitičnem in podobnih področjih pomembna in do določene mere neizbežna družbena vrednota, še opozarjajo na ustavnem sodišču.

Do uveljavitve nove zakonske ureditve pa lahko sodnik oziroma predsednik senata s sklepom odloči o tem, kako naj se zagotovi seznanitev strank s tajnimi podatki.