STA novice / DZ sprejel novelo insolvenčnega zakona

Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da bi lahko novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju pomembno pripomogla k reševanju težave prezadolženosti podjetij in s tem k zagonu gospodarstva. Izvajanje zakona bodo podrobno spremljali in po potrebi pripravili dodatne spremembe, je napovedal minister Senko Pličanič.

Novela uvaja postopek preventivnega prestrukturiranja, ki ga bodo lahko predlagale srednje velike in velike družbe, za katere je verjetno, da bodo v roku leta dni postale insolventne. V okviru tega postopka se bodo lahko s finančnimi upniki (večinoma bankami) dogovorili o finančnem prestrukturiranju.

Postopek se bo lahko začel ob soglasju imetnikov 30 odstotkov finančnih terjatev, sporazum o finančnem prestrukturiranju pa bodo morali potrditi imetniki 75 odstotkov vseh finančnih terjatev. Možna bo odložitev dospelosti in sprememba obrestnih mer, ne pa tudi zmanjšanje glavnice. Med pogoji za veljavnost sporazuma bo lahko določeno tudi soglasje npr. vseh zavarovanih upnikov in določenih upnikov s poslovnimi terjatvami ali konverzija terjatev.

Po uvedbi postopka se ne bo smelo predlagati prisilne poravnave, sodišča ne bodo odločala o morebitnih predlogih za stečaj, poleg tega ne bo možna izvršba terjatev. Postopek bo mogoče prekiniti, med drugim če družba zamujala s plačilom plač delavcem več kot 15 dni.

Novela poleg tega uvaja posebna pravila za prisilno poravnavo velike ali srednje velike družbe. Tako bodo med drugim lahko uvedbo postopka predlagali finančni upniki z vsaj 20 odstotki vseh finančnih terjatev, ki bodo lahko pripravili tudi načrt finančnega prestrukturiranja in v določenih primerih prevzeli vodenje. Možen bo dogovor o zmanjšanju tako navadnih kot zavarovanih finančnih terjatev. Oblikoval se bo lahko upniški odbor ločitvenih upnikov. O vsakem postopku bo treba obvestiti Banko Slovenije. Upravitelja bo izbralo sodišče, ne računalniški sistem kot v "običajnih" prisilnih poravnavah in stečajih. Mogoča bo izčlenitev zdravega jedra v novo družbo.

K subjektom, nad katerimi se lahko vodi postopek poenostavljene prisilne poravnave (samostojni podjetniki z do deset zaposlenimi, mikro podjetja), novela dodaja majhne družbe.

Spremembe so tudi pri pogojih za insolventnost, in sicer bodo lahko delavci predlagali stečaj, če bo družba s plačilom pač zamujala dva meseca. Sedaj je ta rok tri mesece.

Poslanci so sprejeli nekatera dopolnila, ki se nanašajo na zagotavljanje kapitalske ustreznosti nove družbe ob izčlenitvi ter možnost ponovne prisilne poravnave, tudi če dolžnik še ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave. Ta bo možna, če je od pravnomočnosti sklepa o potrditvi prejšnje prisilne poravnave preteklo eno leto (v prvotnem predlogu vlade dve leti) in če z začetkom ponovne prisilne poravnave soglašajo upniki z vsaj polovico terjatev, na katere učinkuje prisilna poravnava.

Po dopolnilu, sprejetem na matičnem odboru DZ, bo v zakonu ostal pogoj, da mora biti v prisilni poravnavi poplačana vsaj polovica terjatev v štirih letih, se pa od tega lahko odstopa, če predlog poleg 60-odstotne večine, merjene po višini terjatev, podpre tudi 60-odstotna večina, merjena po številu upnikov.

Poslanci pa so zavrnili predloge SDS, da bi postopek preventivnega prestrukturiranja lahko predlagali tudi upniki, da bi bili dolžniki, ki bi zavrnili pobudo upnika za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, odškodninsko odgovorni ter da bi ta postopek veljal tudi za majhne družbe.

DZ je danes dal soglasje k dopolnitvi poslovnika Državne revizijske komisije. Spremembe so potrebne zaradi novele zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, ki med drugim določa, da komisija prednostno obravnava zahtevke glede javnih naročil, ki so sofinancirana iz evropskih sredstev.