STA novice / Do konca marca osnutek novega zakona o medijih

Zakon o medijih pripravljajo vzporedno z novim zakonom o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), je za STA povedala generalna direktorica direktorata za medije Ženja Leiler. Oba zakona je ministrstvo napovedalo v Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017, načrtujejo pa javno razpravo in sprejem še letos. Oba nova zakona sta po besedah Leilerjeve v nekaterih stvareh komplementarna. Zakon o medijih ureja pravila igre za vse medije, zakon o RTVS pa kljub vsemu ureja področje, kjer javna služba izvaja javni interes na področju medijev, je dodala.

Leilerjeva je pojasnila, da zakonskih rešitev ne more komentirati, dokler ne bo šel osnutek v javno razpravo. "Pritiski so že tako precejšnji. Vsaka interesna skupina na področju medijev si zakon o medijih predstavlja po svoje, kar je razumljivo in tudi legitimno. Naša naloga pa je, da naredimo tak zakon o medijih, ki bo pravila urejal enakopravno za vse in ki bo hkrati zaščitil javni interes na področju medijev, ki pa ni nujno vedno enak kot interes nekih posameznih udeležencev v medijski sferi," je dejala.

Največ pozornosti bodo namenili vsem ključnim področjem zakona, kot so javni interes na področju medijev, državne pomoči medijem, programske zahteve in omejitve, programi posebnega pomena itd., so za STA pojasnili na ministrstvu.

Cilje, ki jih želijo doseči s prenovo medijske zakonodaje, so opredelili že v resoluciji. Ključni cilj je kakovostnejša in bolj raznolika medijska krajina, kamor spadajo tudi dvig branosti kakovostnih splošno-informativnih časnikov, časopisov in revij. Poleg tega pa navajajo še dvig kakovosti in povečanje obsega kakovostnih medijskih vsebin na področjih kulture in umetnosti, šolstva, izobraževanja, zdravstva, znanosti, varovanja okolja ipd. ter krepitev kakovostnih programskih vsebin radijskih in televizijskih programov, ki so v javnem interesu.

Med cilji je tudi ponovna določitev statusa, vloge, pomena in financiranja radijskih in televizijskih programov posebnega pomena, dvig medijske pismenosti in oblikovanje zahtevnejše medijske in kulturne javnosti, izboljšanje socialnega statusa za samostojne in mlade novinarje ter pomoč pri nastajanju novih oblik lastninsko-upravljavskih medijskih modelov (socialno podjetništvo), so še pojasnili na ministrstvu.