STA novice / Koalicijski sporazum: Do znižanja minusa tudi z davčnimi blagajnami (II)

V skladu s priporočili EU mora Slovenija javnofinančni primanjkljaj znižati pod tri odstotke BDP do konca leta 2015. To ji bo uspelo, če letošnji primanjkljaj ne bo pomembneje odstopal od načrtovanega, piše v koalicijskem sporazumu.

Obstoječi ukrepi za omejevanje plač in stroškov dela v javnem sektorju ostajajo. Dokler ne bo dosežena 2,5-odstotna gospodarska rast, ostajajo na zdajšnji ravni tudi socialni transferji. Izjema je minimalna plača, ki se mora usklajevati z inflacijo. Prav tako ostajajo v veljavi ukrepi omejevanja rasti izdatkov za pokojnine.

Spremembe pa so predvidene pri dohodninski lestvici, in sicer v smeri razbremenitve plač visoko kvalificirane delovne sile. Glede morebitne uvedbe kapice na socialne prispevke, ki se jo je večkrat omenjalo med usklajevanjem sporazuma, pa piše, da nameravajo skozi postopno ukinitev okolju škodljivih subvencij ustvariti razmere za postopno zniževanje obremenitve dela.

Nova vlada namerava pripraviti tudi predlog novega zakona o davku na nepremičnine, vendar dokument ne navaja, kdaj naj bi začel veljati.

Na prihodkovni strani mora biti reforma usmerjena k spremembi strukture davkov, ne pa k višanju stopenj obstoječih davkov, zahteva sporazum. Ob tem med drugim napoveduje uvedbo davčnih blagajn za vse gospodarske subjekte ter bolj dosledno pobiranje davkov in strožji nadzor.

Na strani prihodkov bo koalicija poseben poudarek posvečala tudi učinkovitejšemu črpanju evropskih sredstev, kar naj bi med drugim dosegli s strokovno pomočjo pripravljalcem projektov.

V minulem mandatu nismo dobili zakona o fiskalnem pravilu in koalicija napoveduje, da ga bo pripravila nova vlada. Vrača se tudi fiskalni svet kot neodvisen državni organ, katerega naloga bo strokovno ocenjevati predlog državnega proračuna in predlagati ukrepe na področju davčne politike. Da bo poraba že tako omejenih proračunskih sredstev bolj racionalna, se bo državni proračun načrtovalo po programih.