STA novice / Ustavno sodišče zadržalo odločanje sodišč o oprostitvi sodnih taks v nekaterih primerih

Zakon o sodnih taksah v svojem 11. členu predvideva, da lahko sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če ta prejema denarno socialno pomoč. Ustavno sodišče je že junija ugotovilo, da je zakon neustaven in da morajo sodišča stranke v celoti oprostiti plačila sodnih taks tudi takrat, ko ne prejemajo socialne pomoči, a bi bile do nje upravičene, če bi zanjo zaprosile.

A tudi to mariborskega višjega sodišča ni zadovoljilo. Menijo namreč, da bi zakon moral sodiščem dopuščati oprostitev takse v celoti tudi takrat, ko stranka sicer ne izpolnjuje pogojev za prejemanje denarne socialne pomoči, a je v takem socialnem stanju, da bi plačilo takse bistveno vplivalo na njihova sredstva za preživljanje. Zgolj delna oprostitev ali odložitev plačila ali pa možnost obročnega odplačevanja v teh primerih nista dovolj, meni mariborsko sodišče.

Zato zakonsko določbo izpodbijajo pred ustavnim sodiščem, to pa je sklenilo do končne odločitve prekiniti vse postopke odločanja sodišč o predlogih za oprostitev sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi, kadar ga vloži stranka, ki ni prejemnica socialne pomoči, a bi plačilo takse bistveno zmanjšalo njena sredstva za preživljanje.

Lahko pa sodišča še naprej brez zadržka odločajo o oprostitvi plačila takse za ugovor v primerih, ko stranka prejema socialno pomoč, ali kadar plačila sodne takse ne bi ogrozilo njenega preživljanja.

Mariborsko višje sodišče je v argumentaciji za izpodbijanje zakonske določbe sicer med drugim navedlo, da je plačilo sodnih taks po tem zakonu procesna predpostavka za izvedbo postopka, "zato bo revna stranka, ki ne bo mogla doseči polne taksne oprostitve, pa plačila sodne takse ne bo zmogla, po izpodbijani ureditvi prikrajšana za sodno varstvo".

Zakonodajalec je s tem, ko je vezal oprostitev takse na prejemanje denarne socialne pomoči oziroma višino minimalnega dohodka po njihovem mnenju posegel v pravici socialno šibkejšega posameznika iz dveh členov ustave, prvega odstavka 23. člena in 25. člena ustave. Predlagatelj meni, da navedeni poseg ne prestane strogega testa sorazmernosti, ker zaostrovanje pogojev za oprostitev takse pod nivo praga revščine ni nujen ukrep, je pa tudi prekomeren.

Izpodbijane določbe po mnenju mariborskega sodišča še poglabljajo stisko revnih posameznikov v obdobju zaostrenih razmer
zaradi gospodarske krize. Dodatno zmanjšanje sredstev za preživljanje naj bi zanje imelo težko popravljive škodljive posledice. Na drugi strani bi država po njihovem mnenju dosti lažje prenašala izpad plačila sodnih taks v takih primerih, ki jih ocenjujejo kot relativno majhen prihodek.

Tudi ustavno sodišče je pretehtalo, da bi bile posledice izvrševanja predpisa hujše od tistih, ki jih bo za ustaljen procesni red in za pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pomenilo začasno zadržanje njegovega izvrševanja.