STA novice / V pripravi prenova zakona o upravnem postopku, spremembe zlasti pri vročanju

Kot namreč pravi minister za javno upravo Boris Koprivnikar, je v sedanjem predlogu predvideno, da bi velika večina vseh vročanj, ki se zgodijo po upravnem postopku, dejansko potekala z navadno pošto. In sicer bi to veljalo za vročanja, ko se državljanu nekaj odobri, se ga o nečem obvesti, ali pa ko se ga recimo pozove, da izrazi interes, če to želi.

Še vedno pa bi ohranili vročanje s povratnico v primerih, ko upravni organ sam nekaj naloži državljanu ali mu nekaj odredi, ko gre za postopke, ki imajo disciplinske ali finančne posledice. Vendar pa je teh postopkov, pravi minister, razmeroma malo.

Kot pomembno prednost, ki jo prinaša takšna sprememba, izpostavlja skrajšanje postopkov, sploh na področju okolja in prostora. Pri vročanju z navadno pošto se namreč šteje, da je nekdo pošto dobil v treh dneh, in od tukaj dalje tečejo postopki. H krajšim postopkom bi pripomogla še ena predvidena rešitev, da bi namreč omogočili uporabo navadnega elektronskega predala, če ga uporabnik registrira, tako da za običajno obveščanje ne bi več potrebovali varnega poštnega predala.

Druga prednost je razbremenitev za državljane. Kot prvi minister, so pogoste pritožbe, ko ljudje določenih obvestil ne želijo sprejemati s povratnico, ker morajo ponje osebno na pošto, in bi bili popolnoma zadovoljni z vročanjem po navadni pošti. Stranski učinek takšnega načina vročanja pa je tudi manjši strošek za državljane in državo, saj so vsi postopki povezani z manj logistike in manj stroški.

Nenazadnje bi tak način vročanja naredil tudi konec izgovorom, ko bi nekdo dobil obvestilo, a se ne bi želel izjasniti do nekega mnenja, ki je neobvezno. Po novem se ne bi mogel izgovarjati na to, da pošte ni dvignil, da ga ni bilo v državi, ipd.

Na ministrstvu za javno upravo ob tem zagotavljajo, da so bojazni o poslabšanju pravnega položaja pri vročanju s seznanitvijo odveč. Kot so zapisali, je z zakonom sicer predvideno, da se je naslovnik seznanil z dokumentom v roku petih dni od odpreme, označene na dokumentu, vendar naslovnik nastanek pravne domneve lahko izpodbija.

Če organ ne bi mogel dokazati dejanske možnosti seznanitve, se bo vročitev lahko ponovila. Na ministrstvu tako poudarjajo, da naslovniki, ki niso imeli možnosti seznanitve s poslanim dokumentom (če bo izkazan dvom in bo to dokazljivo s strani organa), ne bodo v slabšem položaju.

Poleg tega, so zapisali, morebitna uveljavitev zakona v predlagani obliki ne pomeni, da bi naslovniki dokumente prejemali izključno v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal. "Odločitev o načinu vročanja bo sprejela uradna oseba, glede na pomen dokumenta, ki se vroča, naravo upravne zadeve ali druge okoliščine v zvezi s postopkom," so pojasnili.

Koprivnikar predvideva, da bo medresorsko usklajevanje končano v tednu ali dveh. Nato bodo pripravili končno obliko predloga, sledila pa bo javna razprava. Koprivnikar pravi, da so že v tej fazi dobili zelo ugodne odzive strokovne javnosti oz. strokovnjakov z univerzitetnega sveta, ki se s tem področjem ukvarjajo.