STA novice / Reforma sistema dolgotrajne oskrbe povezana z zdravstveno reformo

Tako se je ministrstvo za delo, družino, socialne zavede in enake možnosti delno odzvalo tudi na sredine očitke Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Zveze društev upokojencev Slovenije in Sindikatu upokojencev Slovenije, ki so trem pristojnim ministrstvom za delo, za zdravje in za finance očitali neusklajenost pri pripravi nujno potrebnega zakona. Na vlado so naslovili skupen poziv, naj čim prej poskrbi za sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe.

Na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da bodo skladno s programom dela vlade predlog zakona posredovali v javno obravnavo predvidoma v začetku jeseni letošnjega leta, v parlament pa do konca leta, zakon naj bi bil sprejet v prvi polovici leta 2016.

Dinamiko priprave zakona so uskladili z aktivnostmi ministrstva za zdravje, ki bo v sodelovanju s tujimi partnerji v prihodnjih mesecih opravilo analizo izdatkov na področju zdravstvenega varstva, ki vključujejo tudi analizo izdatkov za dolgotrajno oskrbo.

V koordinaciji med ministrstvi pa ostaja odprto ključno vprašanje ustreznega in dolgoročno vzdržnega financiranja področja dolgotrajne oskrbe. "Eden od ključnih ciljev reforme je namreč zagotavljanje kakovostnega sistema integrirane oskrbe v domačem okolju. Predlog ministrstva je, da se dodatna sredstva ne zagotavljajo z novimi obremenitvami za neposredne uporabnike, ampak iz novih namenskih virov, pri katerih bi upoštevali tudi preoblikovanje obstoječega sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," so za STA zapisali na ministrstvu za delo.

Ministrstvo sicer ugotavlja, da bi za kakovosten sistem dolgotrajne oskrbe potrebovali dodatno na letni ravni med 80 in 120 milijoni evrov, zato predlagajo večstebrni model financiranja, ki bi temeljil na obveznem javnem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, proračunskih virih, vključno z novim sistemskim virom, in neposrednih plačilih uporabnikov.

Ključni poudarki novega zakona so sicer zagotoviti dolgoročno vzdržno financiranje in izvajanje dolgotrajne oskrbe kot nove samostojne veje socialne varnosti ter spodbujati izvajanje storitev v domačem okolju in pri tem omogočiti večje sodelovanje in vpliv posameznika na izvajanje kakovostnih integriranih storitev. Zakon predvideva dvoletno prehodno obdobje za njegovo celovito uveljavitev, ki bo delno financirano tudi iz evropskih sredstev. Po ocenah ministrstva za delo naj bi bilo v novo ureditev na začetku vključenih okvirno 60.000 oseb.