STA novice / Odbor DZ predlaga vladi, naj do konca leta pripravi celovito ureditev sistema pomoči žrtvam nasilja

To pa sta novela zakona o preprečevanju nasilja v družini in resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2015-2020. Kot je že v razpravi na seji odbora napovedala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk, bo delovna skupina, v kateri poleg pristojnih ministrstev sodelujejo tudi predstavniki nevladnih organizacij in stroke, dokumenta za javno razpravo pripravila do konca leta.

Poudarila pa je, da je treba omenjeni zakon uskladiti tudi s spremembami kazenskega zakonika, ki jih pripravljajo na ministrstvu za pravosodje. Pri spremembah zakonodaje bodo po njenih besedah upoštevali tudi Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, tako imenovano Istanbulsko konvencijo.

Generalna direktorica direktorata za zakonodajo s področja pravosodja na ministrstvu za pravosodje Andreja Lang je povedala, da je kazensko pravo v preteklosti doživelo dokajšen razvoj, ki pa ni zadosten. Tako nameravajo v kazensko zakonodajo letos vnesti kar nekaj novosti tudi na področju preprečevanja nasilja. Med drugim bo poleg ukrepa prepovedi približevanja tudi prepoved vsega komuniciranja ne zgolj osebnega. Nasilje v družini pa bo ponovno postalo kaznivo dejanje, ki se ga preganja po uradni dolžnosti.

Peticijo za podporo sistemskemu reševanju problematike nasilja nad ženskami in nasilja nad otroki so pripravili tedenska priloga Dela Ona, društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in Društvo za nenasilno komunikacijo. V njej poudarjajo, da mora država nasilje nad ženskami in otroki preprečevati, vsaki žrtvi pa zagotoviti pravico do podpore in pomoči, vključno s široko dostopno brezplačno psihosocialno in pravno pomočjo.

Klavdija Aničić iz društva za nenasilno komunikacijo je predstavila raziskavo, po kateri je ali bo v Sloveniji 56 odstotkov žensk tekom življenja od svojega 15. leta doživelo nasilje. Pred desetimi leti so po njenih besedah pri načrtovanju programov za žrtve nasilja v Ljubljani ugotovili, da je bilo v te programe v enem letu vključenih pet odstotkov žensk. Kar pomeni, da se velika večina z nasiljem spopada znotraj svojih socialnih mrež, je pojasnila Aničićeva in pozvala k uskladitvi ukrepov za preprečevanje nasilja.