STA novice / V javni razpravi osnutek zakona o medijih (daljše)

Besedilo novega medijskega zakona po besedah ministrice uvaja bolj jasno definicijo javnega interesa na področju medijev. V tekst so vgradili tudi zahteve novinarskih aktivov, uvajajo absolutno prepoved lastniških povezav med oglaševalci in lastniki medijev, predkupno pravico za novinarje, pa tudi preverjanje koncentracije medijev.

Presoja koncentracije medijev bo v pristojnosti Urada za varstvo konkurence. Zakon tudi niža prag za priglasitev koncentracije, v kateri je vsaj eno izmed podjetij izdajatelj medija, je pojasnila Širca. V postopku so predvideli t.i. test javnega interesa, ki ga bo izvedla komisija pri ministrstvu za kulturo, njeno mnenje pa bo po besedah Širce za urad zavezujoče.

Osnutek zakona za lastnike medijev uvaja zahtevo po pridobitvi mnenja uredništva pri imenovanju in razrešitvi odgovornega urednika ter pri spremembah, dopolnitvah ali sprejemu nove vsebinske zasnove medija. Mnenje uredništva bo zavezujoče, kolikšna podpora bo potrebna - 65- ali 75-odstotna, pa naj bi pokazala javna razprava.

Odgovorni urednik ne bo smel biti član organov nadzora lastnika medija, novinarski kodeks pa bo del pogodbe o zaposlitvi, je novosti zakona nanizala ministrica za kulturo. Uvajajo tudi sankcije za medije, ki bi kršili prepoved sovražnega govora, in poskušajo zagotoviti boljše varstvo otrok pred zlorabami v komercialne namene.

"Uvajamo tudi zelo stroge sankcije in globe, še posebej za primere kršitve načela prepovedi sovražnega govora, zlorab otrok v komercialne namene in temeljnih zapovedi glede oglaševanja, kjer lahko inšpektorat prepove tudi delovanje medija," je pojasnila Širca.

Temeljito so "prevetrili" pravico do popravka; nova definicija popravka bo po besedah ministrice "onemogočila zlorabe te pravice". Tako bo po novem šlo le še za popravljanje neresničnih ali napačnih navedb v objavljeni vsebini, s katero je kršena pravice neke osebe. Bolj jasno so definirali tudi odgovor, pogoje, kdaj odgovorni urednik objavi odgovor, ki mora biti presojan skozi interes javnosti, je še navedla.

Novinar ali urednik bo po novem v primeru, ko bi prišlo do dopolnitev ali sprememb vsebinske zasnove medija, ki so v nasprotju z izražanjem mnenj in stališč prejšnje vsebinske zasnove, lahko brez odpovednega roka prekinil pogodbo z medijem in bo ob tem upravičen do odpravnine v znesku, ki bi jo prejel, če bi pogodbo prekinil delodajalec, je pojasnila Širca.

Z novim zakonom o medijih želijo ukiniti svet za radiodifuzijo, njegove pristojnosti v upravnih postopkih bo prevzela Agencija za pošto in elektronske komunikacije, ustanovili pa bi nov Svet za medije. Spreminjajo zahtevani delež slovenske in tuje glasbe v programih ter predpisani delež lastne produkcije. Ukinjajo tudi status programov posebnega pomena.

Vprašanje ustanovitve novinarske oz. medijske zbornice pa na ministrstvu prepuščajo novinarjem, ki naj se izrečejo, ali jo želijo, je danes pojasnila Širca. Pripombe na besedilo osnutka zakona bodo zainteresirani lahko posredovali tako preko portala e-demokracija kot tudi direktno na ministrstvo za kulturo.