"Dolžnost vsakokratnega ministrstva bo, da ima dobro komisijo - kompetentno in ne politično," pravi Repovž. "Volitve so dejstvo. Lahko nam posamezna politika ni všeč, kljub temu da imamo s politiko zelo slabe izkušnje, drugega sistema v demokraciji ni. Upamo le, da se bodo politiki naučili, da če ne razumeš teh meja, pride račun na volitvah," Repovž odgovarja na možne pomisleke o tem, da bo komisijo imenoval vsakokratni minister za kulturo.

Društvo med novostmi v osnutku medijskega zakona izpostavlja obvezo lastnika medija, da pred vsako spremembo ali dopolnitvijo vsebinske zasnove medija in pred imenovanje ali razrešitvijo odgovornega urednika pridobi mnenje uredništva. Repovž je kot pomembnega izpostavil tudi uredniški statut, ki ureja postopek razreševanja konfliktov med izdajateljem ter uredništvom.

Kot pomembno v društvu novinarjev vidijo tudi določbo v zakonu, po kateri novinarju ali uredniku, ki zaradi ugovora vesti ne more več sodelovati z medijem, zakon zagotavlja odpravnino. Izpostavljajo, da je v predlogu popravljena definicija novinarja in razširjena tudi na novinarje, ki z medijem pogodbeno sodelujejo najmanj eno leto.

Zadovoljni so tudi s spremembami opredelitve pravice do popravka in odgovora.

V društvu novinarjev izpostavljajo tudi, da zakon na novo ureja povezovanje v radijske in televizijske mreže in zagotavlja obstoj programa medija, ki se v mreo povezuje ter onemogoča izginjanjem programov pomembnih malih lokalnih elektronskih medijev.

Ministrstvo za kulturo je danes predstavilo osnutek predloga novega medijskega zakona. Osnovno izhodišče pri pripravi zakona je bilo po njenih besedah avtonomija novinarjev, je na predstavitvi pojasnila ministrica za kulturo Majda Širca.