STA novice / Sindikati proti krajšim odpovednim rokom in nižjim odpravninam

Vlada trmasto vztraja pri predlaganih spremembah zakona o delovnih razmerjih, pri katerih so najbolj problematične spremembe v višini odpravnin in dolžini odpovednih rokov, je danes poudaril Semolič.

Ob tem je izpostavil, da kljub vztrajnemu ponavljanju trditev, da je slovenski trg dela preveč rigiden, tega ne potrjujejo nobeni dejanski podatki. "Preveč fleksibilen je ta trg," je dejal in izpostavil primer mladih, ki le težko dobijo zaposlitev za nedoločen čas.

Da predlagane spremembe ne bodo pomagale pri dvigu konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je menil tudi izvršni sekretar ZSSS za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko, ki je zakon o delovnih razmerjih označil za "palico in zelo slab korenček".

Predstavil je podatke Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je v letu 2008 izračunala, da je slovenski trg dela bolj fleksibilen od kitajskega. Za Slovenijo je namreč indeks zaposlitvene varnosti znašal 2,76, za Kitajsko pa 2,8, je pojasnil.

Prav tako ni mogoče enoznačno trditi, da stroški dela in odpuščanja slabšajo konkurenčnost, je menil Zorko. Pri tem je izpostavil primer Nemčije, ki je po kazalcu globalne konkurenčnosti glede na stroške dela v letu 2008 pristala za Slovenijo in Veliko Britanijo, medtem ko je po sami konkurenčnosti pred obema.

Prav tako pa vlada po mnenju Zorka s predlaganimi spremembami 73. člena zakona ne bo uspela rešiti problema, povezanega z ustanavljanjem slamnatih podjetij. Med leti 2005 in 2007 je namreč močno poraslo število ustanovljenih podjetij, z večjim številom podjetij pa se je povečalo tudi neplačevanje obveznosti. "Pravi problem je v ustanavljanju podjetij," je menil Zorko in dodal, da bi vlada ta problem morala reševati s spremembami zakona o gospodarskih družbah in zakona o sodnem registru.

V ZSSS tako vztrajajo, da zakon v predlagani obliki ustvarja izrazito neprijazno okolje do starejših delavk in delavcev. "To mi obsojamo, to ni prava pot. V 21. stoletju se konkurenčnost in nova delovna mesta ne odpirajo z zniževanjem odpravnin in skrajševanjem odpovednih rokov, če se omejim samo na ta zakon," je zatrdil Semolič.

Ob tem je dodal, da so korekcij prej vredne druge skupine, kot pa delavke in delavci. Pri tem je izpostavil primer managerjev, ki jim pogosto pripadajo izredno visoke odpravnine, ter politike, ki tudi po izteku mandata obdržijo številne ugodnosti. Kakšne bodo njihove aktivnosti, v kolikor vlada mnenja sindikatov ne bo upoštevala, pa Semolič še ni želel napovedati. Pojasnil je, da se bodo sindikati glede tega najprej uskladili med seboj.