STA novice / Predlog novele zakona o zemljiščih v javni obravnavi

Pri pripravi novele je ministrstvo sledilo cilju zaščite kmetijskih zemljišč kot osnove slovenske proizvodnje hrane, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal kmetijski minister Dejan Židan in dodal, da si želijo, da bi bil zakon sprejet konec letošnjega ali na začetku prihodnjega leta.

Znotraj tega so si poleg ohranitve kmetijskih zemljišč kot cilj zastavili še uspešno ukrepanje proti zaraščanju in pridobivanje sredstev za zemljiške operacije, potrebne za pridobitev novih kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanje slabih. Obenem želijo z zmanjševanjem administrativnih ovir omogočiti bolj kakovostno izvajanje zemljiških operacij. Tako se med drugim znižuje odstotek soglasij za uvedbo komasacijskih postopkov z 80 na 67 odstotkov.

Osnutek novele po pojasnilih generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu Branka Ravnika uvaja program aktivne zemljiške politike, v okviru katerega se bodo izvajale aktivnosti za ohranjanje in izboljšanje proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč ter za njihovo ohranjanje in povečevanje obsega.

Poleg tega osnutek novele deli slovenska kmetijska zemljišča, teh je skupaj okrog 500.000 hektarov, na tako imenovana trajno varovana kmetijska zemljišča, ki jih bo prvi oceni od 150.000 do 200.000 hektarov in bodo "nedotakljiva", ter na ostala kmetijska zemljišča.

Na območjih trajno varovanih zemljišč ne bo dopustna sprememba namenske rabe oziroma bo dopustno izvajati le agrarne operacije, graditi poljske poti in rastlinjake v tunelski izvedbi ter podzemne linijske infrastrukturne objekte. Na območju ostalih kmetijskih zemljišč je sprememba namenske rabe izjemoma dopustna, in sicer na podlagi priprave strokovnih podlag, ki morajo dati odgovore glede možnosti razvoja občine oziroma pripravljalca prostorskega akta.

Zakon pri tem predvideva tudi finančno nadomestilo. V primerih, ko pride do spremembe namenske rabe ostalih kmetijskih zemljišč v nekmetijsko rabo, občina plača to nadomestilo pred uveljavitvijo prostorskega načrta. Nadomestilo se nato nameni za financiranje aktivnosti programa aktivne zemljiške politike.

Predvidene so tudi sankcije glede zaraščanja zemljišč in nekaterih drugih področij. Pri tem velja omeniti, da na primer na območju trajno varovanih zemljišč zaraščanje kmetijskih zemljišč ne bo dovoljeno, zaraščanje že zaraščujočih kmetijskih zemljišč pa bo potrebno odpraviti. Na območjih ostalih kmetijskih zemljišč od uveljavitve zakona dalje novo zaraščanje ne bo dovoljeno in se bo sankcioniralo, za že zarasla zemljišča pa se bo v pripravi programa zemljiške politike opredelilo območja, ki jih je smiselno pripeljati nazaj v kmetijsko rabo, in izvajalo temu ustrezne ukrepe.

Kmetijsko ministrstvo se sicer po navedbah Židana zaveda, da ne morejo biti samo oni upravljalci prostora, vendar pa si v pogovorih z okoljskim ministrstvom prizadevajo, da bi se kmetijske in gozdarske strokovnjake vključevalo že v prve faze prostorskega načrtovanja.

S podobnimi težavami na področju zemljišč se soočajo tudi kmetijski ministri v drugih evropskih državah. Zato so se dogovorili za pripravo mednarodne konference o kmetijskih zemljišč. Ta bo v začetku prihodnjega leta v Sloveniji, operativna organizatorja bosta kmetijsko ministrstvo in Univerza v Ljubljani.