Portal TFL

STA novice / Na mednarodni konferenci kritično do predloga zakona o malem delu

četrtek, 2.9.2010

Ljubljana, 02. septembra (STA) - Ljubljana gosti mednarodno konferenco na temo malega dela v organizaciji zveze svobodnih sindikatov in Fundacije Friedrich Ebert. Na popoldanski okrogli mizi je Andrej Zorko iz ZSSS izpostavil bojazen, da utegne malo delo izkoreniniti delovno razmerje za nedoločen čas. Kot zmotno je označil prepričanje, da malo delo ureja zgolj študentsko delo.

Zorko tako ocenjuje, da se institut malega dela uvaja "pod krinko ureditve študentskega dela", ter poudaril, da malo delo nikakor ne sme nadomestiti aktivnih politik zaposlovanja.

Preko nižje urne postavke bo malo delo vplivalo na najnižje osnovne plače v kolektivnih pogodbah, ocenjuje Zorko, mamljivost malega dela za delodajalce zaradi večje fleksibilnosti pa bi poleg tega lahko vodila do tega, da bi "ubijalo" redna delovna mesta ter posledično zmanjšalo prihodke v državno blagajno.

Zaradi povedanega Zorko opozarja, da bi veljalo razmisliti o tem, da se brezposelne izvzame iz zakona o malem delu, kar bi preprečilo ukinjanje delovnih mest in vplivalo na ceno rednega dela.

Predstavnik ministrstva za delo Zoran Kotolenko je pojasnil, da malo delo, kot so si ga zamislili v predlogu zakona, predstavlja novost, ki ni primerljiva z malim delom, kot ga poznajo v Avstriji in Nemčiji. Poleg tega so v zakon vgrajene številne varovalke, sam zakon pa bodo v prihodnosti po potrebi tudi korigirali, je napovedal.

Kotolenko je tudi zavrnil pomisleke, da malo delo pomeni korak nazaj in da znižuje ceno dela. S tem institutom namreč urejajo področje študentskega dela, ki je doslej predstavljalo nelojalno konkurenco in dejansko zniževalo ceno dela, je dodal.

Ekonomist Jože Mencinger je priznal, da je trenutno težko oceniti, kakšne bodo posledice uvedbe malega dela, čeprav se tudi sam boji, da bo to izrinilo "veliko delo". Obenem je opozoril, da študentsko delo sedaj predstavlja slovensko posebnost, kjer je veliko mahinacij in izkoriščanja s strani delodajalcev.

Do instituta malega dela so bili kritični tudi tuji gostje na konferenci. Tako je predstavnik nemške sindikalne centrale Johannes Jakob poudaril, da se v EU pojavlja zahteva po prožnosti dela ob hkratni visoki stopnji socialne varnosti, pri čemer malo delo ne zagotavlja varnosti za delavce. Problematično je tudi dejstvo, da na ta način ustvarjamo dvojnost pravic med redno zaposlenimi delavci s polnimi pravicami in tistimi, ki teh pravic nimajo.

Po njegovem bodo delodajalci gotovo izkoristili prednosti, ki jih bo zanje predstavljalo malo delo, in se za to obliko zaposlitve množično odločali. Jakob je pri tem posvaril pred učinki uvedbe malega dela, ki bodo po njegovem sicer vidni šele čez čas, negativnih posledic pa ne bo mogoče popraviti.

Profesorica na Univerzi Essen-Duisburg Claudia Weinkopf in predstavnica avstrijske sindikalne centrale Elisabeth Rolzahauer pa sta izpostavili "sistemsko" diskriminacijo žensk, do katere prihaja skozi institut malega dela. Na to nevarnost je opozorila tudi sociologinja Marta Gregorič. Slednja sicer meni, da se je Slovenija pri soočenju s sedanjo krizo odločila za najslabšo možno rešitev, ko je namesto sprejemanja aktivnih ukrepov posegla izključno po spremembah delovnega zakonodaje in ureditve visokega šolstva.