STA novice / Odbor za zadeve EU o izhodiščih Slovenije za zasedanje finančnih ministrov EU

Ministri, med njimi slovenski minister za finance Franc Križanič, bodo razpravljali o t.i. evropskem semestru, ki med drugim predvideva pregled načrtov nacionalnih proračunov na evropski ravni, preden jih sprejmejo nacionalni parlamenti. Cilj tega semestra, ki naj bi ga uveljavili januarja prihodnje leto, je bolje uskladiti proračunske, ekonomske in strukturne politike v uniji. Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, Slovenija uvedbo evropskega semestra podpira, vendar meni, da je potrebno odgovornost za nacionalne proračune ohraniti na nacionalni ravni.

Ministri bodo razpravljali tudi o morebitni uvedbi davka na banke in davka na finančne transakcije. V okviru davka na banke naj bi ustanovili posebne bančne reševalne sklade, ki naj bi se polnili z dajatvami, ki bi jih plačevali banke, iz teh sredstev pa naj bi krili posledice morebitne nove finančne krize. Slovenija takšnim skladom ne nasprotuje, pri čemer si prizadeva za enotno ureditev davčnih stopenj in osnov na ravni EU, saj lahko le tako zagotovimo enako obravnavo vseh finančnih institucij, je pojasnila Vraničarjeva.

Za uvedbo davka na finančne transakcije se zavzemata Nemčija in Francija, pri čemer izhajata iz teze, da finančne institucije ne prispevajo dovolj sredstev v državne proračune. Slovenija pobudi načeloma ne nasprotuje, vendar opozarja, da se je treba pri uvedbi novih davkov izogniti njihovemu podvajanju. Slovenija se v primeru uvedbe davka zavzema za čim širšo davčno osnovo in nizko davčno stopnjo, pri čemer je Vraničarjeva opozorila, da je treba premisliti tudi o tem, ali bi tak koncept pripomogel pri preprečevanju špekulativnih aktivnosti. V primeru slednjih bi bilo morda smotrno premisliti, kateri so tisti špekulativni posli, ki jih je treba omejiti z višjo obremenitvijo.

Odbor je potrdil tudi predlog evropske uredbe, ki spreminja že obstoječo uredbo o bonitetnih agencijah. Namen nove uredbe je zagotoviti učinkovitejši nadzor nad bonitetnimi agencijami, ki lahko poslujejo neomejeno na celotnem evropskem območju, nadzor nad njimi pa izvaja vsaka država posebej. Evropska komisija ocenjuje, da nadzor nacionalnih organov ni dovolj učinkovit, zato ga bo po novem izvajal Evropski organ za vrednostne papirje in trge. Pri tem mu bodo pomagali nacionalni organi, v primeru Slovenije Agencija za trg vrednostnih papirjev. Predlog nove uredbe predvideva tudi sankcije za bonitetne agencije, je dodala Vraničarjeva.

Odbor je danes podprl tudi pobudo o evropski direktivi o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah. Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec je pojasnil, da bo direktiva nadomestila vse dosedanje instrumente in vzpostavila sistem pomoči v čezmejnih primerih po načelu vzajemnega priznavanja. Prispevala naj bi k poenostavitvi postopkov in učinkovitejšemu sodelovanju na področju pravosodja.

Odbor je potrdil tudi predlog o podpisu sporazuma o skupnem zračnem prostoru med EU in Gruzijo ter evro-sredozemskega letalskega sporazuma med EU in Jordanijo.