STA novice / DZ na izredni seji o spremembah plačnega zakona (ozadje)

Po sedanji ureditvi bi aneks morala podpisati večina, torej vsaj 15 od 29 reprezentativnih sindikatov, a jih je pred tednom dni po še enem krogu večurnih prepričevanj podpise prispevalo le šest. Po spremenjeni noveli bi bilo možno veljavnost ugotavljati tudi po kriteriju članstva oz. bi aneks lahko veljal tudi, če bi ga podpisalo manjše število sindikatov, ki pa zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju iz vsaj štirih dejavnosti.

Po tem kriteriju bi za veljavnost aneksa zadoščali podpisi tistih šestih sindikatov, ki so ga že sedaj podpisali. Gre za pet od šestih reprezentativnih sindikatov Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) in Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (Vir), torej eden od 22 reprezentativnih sindikatov iz pogajalske skupine, ki jo vodi Janez Posedi.

Z aneksom bi med drugim zamaknili odpravo plačnih nesorazmerij v čas, ko bo v Sloveniji vsaj 3-odstotna gospodarska rast. Če aneksa do 1. oktobra ne bi bilo mogoče uveljaviti, pa bi morala vlada izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij. Vsaka od še preostalih dveh četrtin odprave plačnih nesorazmerij bi po vladnih izračunih pomenila dodatnih 100 milijonov evrov.

Pred torkovo sejo še ni dokončno znano, kakšna bo usoda predlaganih sprememb. Za zdaj so podporo predlogu napovedali v Zaresu, nasprotovanje pa v SNS. V preostalih poslanskih skupinah se bodo glede svojega ravnanja še dogovorili v torek, ko naj bi se dokončno uskladila tudi koalicija. Danes so se sicer neformalno sestali vodje koalicijskih poslanskih skupin, a za zdaj informacij o vsebini sestanka ne dajejo.

Vlada je sindikatom javnega sektorja konec junija prestavila namero, da se v prihodnjem letu masa sredstev za plače okoli 157.000 zaposlenih v javnem sektorju ne le ohrani na ravni letošnjega leta, ampak se jo glede na leto 2010 zniža za pet odstotkov.

Za pogajalsko mizo, za katero je sindikate povabila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, je prišel le del sindikatov. Z ministrico so dosegli kompromis in 22. julija sta Pavlinič Krebsova in predsednik KSJS Branimir Štrukelj parafirala dogovor o ukrepih na področju plač za prihodnji dve leti ter aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor.

Ukrepi iz aneksa in dogovora po njunih besedah pomenijo zamrznitev plač na ravni letošnjega leta. Ker pa bi bil na ta način prihranek manjši, kot ga je vlada sprva načrtovala, je bilo ob tem vsem ministrstvom naloženo, da vsak na svojem področju zmanjšajo stroške dela za leto 2011 za dodatnih pet odstotkov.

Sindikatov iz pogajalske skupine, ki jo vodi Janez Posedi, na pogajanja, na katera jih je vabila vladna stran, ni bilo. Vztrajali so, da pogajanj ne zavračajo, a bodo svoj protipredlog posredovali v roku, ki ga predvideva kolektivna pogodba za javni sektor. In tako so v avgustu posredovali svoj protipredlog, ki pa za vladno stran ni bil sprejemljiv.

Povabilu k podpisu dogovora in aneksa, ki sta bila parafirana s Štrukljem, se 21 od 22 sindikatov Posedijeve skupine ni odzvalo. Tudi ne po tem, ko ju je vlada v dveh točkah - pri uskladitvi plač z inflacijo v letu 2012 in možnosti za dogovor o napredovanjih v omenjenem letu - nekoliko omilila.

Za sindikate Posedijeve skupine je ključno, da se ohrani vsaj minimalna dinamika odprave plačnih nesorazmerij. Potem, ko je vladna stran zagrozila z novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, če aneksa ne bo podpisalo dovolj sindikatov, pa je njihov stavkovni odbor za 27. september napovedal stavko.

Ker za aneks ni bilo dovolj podpisov, je vlada v DZ poslala predlog, ki spreminja določbe glede kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe in njenih sprememb. Po različici, ki je bila sprva predstavljena sindikatom, bi z novelo določili konec plačne reforme na polovici in urejanje plač z zakonom in podzakonskimi akti. A bi v tem primeru o morebitni stavki razmišljali tudi v KSJS, torej tudi v drugem delu sindikatov.