STA novice / Odbor DZ za delo v drugo obravnavo delovnopravne zakonodaje (ozadje)

Poslanci so predlog zakona o urejanju trga dela in predlog zakona o malem delu kot primerna za nadaljnjo parlamentarno obravnavo ocenili na seji DZ 15. julija. Sindikati so na uvrstitev neusklajenih zakonov v proceduro odgovorili s protestom pred DZ 9. julija.

Že maja so se po dolgih pogajanjih malemu delu množično uprli študentje, ki so jih podprli tudi sindikati, a so se protesti sprevrgli v izgrede. Številne kritike do malega dela pa so kljub temu ostale. Delodajalci so po pogajanjih na Ekonomsko-socialnem svetu sicer pristali na predlog zakona, vendar opozarjajo na nevarnost povečanega obsega dela na črno.

Na drugi strani sindikati, študentje in številni strokovnjaki ocenjujejo, da malo delo ne bo doprineslo k zaposlovanju za nedoločen čas, temveč bo le še povečalo zaposlovanje v negotovih oblikah dela. Poudarjajo še, da vlada istočasno z omejitvami ni zagotovila ustrezne štipendijske politike. Ministrstvo pa poudarja, da bo državnih štipendij več in bodo višje.

Malo delo bo namreč omejeno po trajanju in po zaslužku. Obdavčeno bo s 30-odstotno stopnjo, opravljali ga bodo lahko tudi upokojenci in brezposelni.

V zakonu je opredeljeno kot plačano začasno delo, v obsegu največ 60 ur na mesec. Le študentje bodo to delo lahko opravljali tudi bolj fleksibilno oziroma več ur na mesec, a letno največ 720 ur. Z omejevanjem števila ur se določi jasna razmejitev med institutom malega dela in delovnim razmerjem, kar je po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika "pomembno z vidika zaščite delovnega razmerja kot primarne oblike zaposlovanja, ki delavcem nudi največ pravic".

Z malim delom se vzpostavlja tudi boljši nadzor nad zlorabo študentskega dela, zakon pa predvideva strožje sankcije za kršitelje. Svetlik je poudaril, da želijo "malim" delavcem zagotoviti ustrezno socialno varnost.

Ministrstvo je pri pripravi zakona izhajalo iz cilja, da bi malo delo še naprej omogočalo fleksibilen prvi stik študentov in dijakov s trgom dela. Osnovna ideja tega dela je, da dopolnjuje študij, omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj in pridobivanje sredstev za financiranje interesnih dejavnosti študentov.

Koalicijski poslanci so cilje zakona v prvi obravnavi načeloma podprli, a so poudarili, da bo predlog treba izboljšati. Neenotni glede podpore zakonu o malem delu so bili zlasti v Zares. Opozicija pa je opozorila, da zakon ni usklajen s socialnimi partnerji.

Ljubljana je 2. septembra gostila mednarodno konferenco na temo malega dela v organizaciji zveze svobodnih sindikatov in Fundacije Friedrich Ebert. Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je izpostavil bojazen, da utegne malo delo izkoreniniti delovno razmerje za nedoločen čas. Ocenil je, da se institut malega dela uvaja "pod krinko ureditve študentskega dela".

Ekonomist Jože Mencinger je priznal, da je trenutno težko oceniti, kakšne bodo posledice uvedbe malega dela, čeprav se tudi sam boji, da bo to izrinilo "veliko delo". Predstavnik ministrstva za delo Zoran Kotolenko pa je pojasnil, da so v zakon vgrajene številne varovalke, predlog pa bodo v prihodnosti po potrebi tudi korigirali.

Študentska organizacija Slovenije medtem navaja analize, s katerimi želijo utemeljiti, da je zakon o malem delu škodljiv. Med drugim se sklicujejo tudi na ocene ekonomista Janeza Šušteršiča, da zmanjšanje obsega študentskega dela ne bi bistveno vplivalo na okrepitev rednega zaposlovanja. Ministrstvo pa kot enega bistvenih ciljev zakona navaja prav več rednega zaposlovanja na račun zajezitve zlorab študentskega dela.

Še pred malim delom se bo odbor DZ lotil razprave in dopolnil k predlogu zakona o urejanju trga dela, ki bo nadomestil zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Poslanske skupine so zakon v prvi obravnavi podprle, a so se zavzele za njegove dopolnitve v nadaljnji proceduri.

Zakon med drugim zvišuje nadomestila za čas brezposelnosti, širi krog upravičencev do nadomestil in krepi vlogo aktivne politike zaposlovanja. Po besedah ministra Svetlika je predlog del uveljavljanja koncepta prožne varnosti. Namen zakona je povečati varnost iskalcev zaposlitve, zlasti brezposelnih oseb in oseb, katerih zaposlitev je ogrožena.

Oba zakona je v paketu delovnopravne zakonodaje vseskozi usklajeval Ekonomsko-socialni svet, a konsenza niso dosegli. Za delodajalce so bili naposled predlogi sprejemljivi, za sindikate pa ne.

Predsednica odbora Andreja Črnak Meglič pri razpravi o zakonu o urejanju trga dela ne pričakuje težav, saj je bil po njenih besedah konsenz na nek način izkazan tudi s strani opozicije. Več nesoglasij pa lahko prinese zakon o malem delu, ocenjuje, saj imajo pri soočanju z njim tri "fronte".

Na eni strani študente, na drugi strani gospodarstvo, ki želi čim manj omejitev za malo delo, na tretji strani pa sindikate. Najbolj sporen je četrti člen zakona, ki časovno omejuje obseg malega dela, zato je nanj zaenkrat vloženih tudi največ dopolnil, je za STA pojasnila Črnak Megličeva.