STA novice / Po predlogu zakona o malem delu študentsko delo obdavčeno in omejeno (daljše)

Ministrstvo predvideva, da bo z zakonom o malem delu precejšen del dela na črno potekal v formalni obliki. Z malim delom bodo uredili tudi študentsko delo, ki je po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve prešlo svoje okvire in tudi za študente predstavlja več škode kot koristi.

Malo delo bodo lahko opravljali tudi upokojenci in brezposelni. Z vključitvijo upokojencev želijo podaljšati delovno aktivnost starejših, brezposelni pa bodo po mnenju predlagatelja tako lahko ohranjali stik s trgom dela. "Prepričani smo, da bo vsaka od treh skupin imela svoje prednosti napram delodajalcem," je dejal Svetlik.

Delo se z zakonom omejuje po času trajanja, in sicer po 14 ur na teden, omejujejo ga tudi z zaslužkom. Bruto prejemek osebe za opravljeno delo ne bo smel biti nižji od 3,50 evra in ne višji od osem evrov. Iz malega dela se bodo plačevali tudi prispevki delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, skupna obremenitev malega dela bo 29,50-odstotna.

Dajatev iz malega dela znaša 14 odstotkov od bruto plačila za opravljeno malo delo. Enotno se bo namenjalo 10-odstotne dajatve, in sicer za financiranje štipendij šest odstotkov, izgradnjo in vzdrževanje študentskih domov dva odstotka, stroške organizacij posredovanja dela 1,5 odstotka, vzdrževanje in vodenje centralne evidence 0,2 odstotka in v rizični sklad 0,3 odstotka.

Posredovanje malega dela se bo izvajalo kot nepridobitna dejavnost na podlagi dovoljenja za opravljanje dejavnosti. Koncesijska dajatev bo pri tem ostala, a bo več šlo za štipendije in študentske domove, manj pa posrednikom in študentski organizaciji. Minister je pri tem pojasnil, da ukrepi vlade predvidevajo tudi ukinitev republiške štipendije za dijake do 18. leta.

Pri posredovanju malega dela se sicer ohranja institut napotnice, ki sedaj ureja za študentsko delo, vendar z vgrajenimi varovalkami, ki bodo zagotovile redno plačevanje delodajalcev za opravljeno malo delo, je pojasnil vodja programov zaposlovanja na ministrstvu Zoran Kotolenko.

Predlog predvideva tudi vzpostavitev centralne informativne evidence o malem delu, ki jo bo vodil Zavod RS za zaposlovanje. V evidenci bodo razvidni podatki o opravljenem delu, neposredni vpogled bodo imeli tudi nadzorni organi. Kazenske določbe za kršitve zakona predvidevajo globe za delodajalce v višini od 5000 do 15.000 evrov, možna bo tudi prepoved opravljanja malega dela.

Svetlik je zagotovil, da predlog ni napoved dodatnih konfliktov s Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS), saj določen del sredstev zanjo zakon ohranja, kar naj bi zadostovalo za njihovo delovanje. Bo pa imela študentska organizacija "manj sredstev za investicije v nepremičnine, za svetovalne dejavnosti in podobne aktivnosti".

Dejal je še, da mu je žal, da pogajanj o zakonu ni bilo več in pri nastajanju zakona ŠOS ni hotela sodelovati. Po besedah ministra s strani strokovnih in vladnih krogov niso dobili nasprotnih predlogov, razen radikalnejših.

Kotolenko pri tem dodaja, da je tudi računsko sodišče ugotovilo, da je koncesijska dajatev iz študentskega dela previsoka.

Danes predlog zakona o malem delu vstopa tudi v javno razpravo, v uporabo naj bi stopil z januarjem prihodnje leto. Tedaj bodo hkrati po besedah ministra dostopne tudi državne štipendije, urejene na nov način.

Pred vlado se je sicer pred začetkom novinarske konference zbrala skupina študentov, ki nasprotuje predlogu zakona o malem delu. Zbrali so se, kot so zatrdili, samoiniciativno.