|
Št. 11/2007, november 2007
|
|
1.
|
Poslovodenje (sodbo Upravnega sodišča RS, št. U 996/2006-7, z dne 17. 10. 2007)
|
|
|
Povzetek: Prvostopni organ je pritožniku odmeril dohodnino za leto
2002 tako, da mu je v osnovo za dohodnino vštel tudi prejemke, ki jih je pritožnik
prejel za opravljanje storitev po pogodbi za delo direktorja. Opravljen je bil inšpekcijski
pregled pri pravni osebi A d. d., v katerem je bilo ugotovljeno, da je nadzorni
svet te družbe dne 21. 6. 1999 za direktorja družbe imenoval pritožnika in z njim
sklenil pogodbo o opravljanju funkcije direktorja za pet let. Dne 26. 7. 2000 je
bila med družbama A d. d. in B d. o. o. sklenjena pogodba o opravljanju funkcije
direktorja, v kateri so se določile obveznosti direktorja, dolžina dela, dopust
in znesek plačila za opravljanje storitve. Organ druge stopnje je v danem primeru
ugotovil tudi, da je bila pogodba o opravljanju funkcije direktorja sklenjena zaradi
izogibanja plačilu davkov in prispevkov od osebnih prejemkov, čeprav pogodba sama
po sebi ni nezakonita.
|
|
Št. 10/2007, oktober 2007
|
|
1.
|
Davek na promet nepremičnin pri prenosu lastninske pravice ob razdelitvi solastnine
(sodbaUpravnega sodišča RS, št.U1162/2006)
|
|
|
Povzetek: Po 3. členu ZDPN-1 se davek plačuje od prometa nepremičnin.
Promet neprem. po tem zakonu je vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini,
razen v tistih primerih, za katere zakon izrecno določa, da se davek ne plačuje.
Po zakonu torej ni pomembno, kakšne vrste posel to je, oziroma kakšna je pravna
podlaga za prenos. Bistveno je, da se prenaša lastninska pravica na nepremičnini
in da se lastninska pravica prenaša odplačno. V konkretnem primeru se s tem, ko
prva pogodbena stranka (XY) kot lastnik idealne polovice nepremičnine prevzame nepremičnino
v last do celote, nesporno prenaša lastninska pravica na nepremičnini. Spora tudi
ni, da se drugi pogodbeni stranki tožniku za to izplača dogovorjena (proti)vrednost
njegovega deleža na nepremičnini. Obenem pa je očitno, da to ni primer iz 8. čl.
ZDPN-1, ki se davek ne plača. Tudi sodišče zato – enako kakor tožena stranka – meni,
da imamo v konkretnem primeru obdavčeni promet po navedenem zakonu in da je zato
izpodbijana odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.
|
|
Št. 9/2007, september 2007
|
|
1.
|
Obnova odmere dohodnine (sodba Upravnega sodišča RS, št. U531/2006)
|
|
|
Povzetek: Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo
pritožbo zoper odločbo davčnega urada, izdano v postopku obnove odmere dohodnine
za leto 2003. Tožnik, ki je bil do polovice solastnik nepremičnine, je nepremičnino
skupaj s preostalim solastnikom dne 13. 2. 2003 prodal za 68 mio SIT.
|
|
Št. 8/2007, avgust 2007
|
|
1.
|
Vračilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (sodba Upravnega sodišča
RS, št. U 2543/2005)
|
|
|
Povzetek: Tožnik je v konkretnem primeru želel vračilo plačanih
zamudnih obresti, ker je davčni organ ugotovil zastaranje pravice do izterjave davka,
obresti in stroškov prisilne izterjave. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo, pri tem
pa je navedlo, da odločitev o odpisu glavnice ne more imeti za posledico vračila
plačanih zamudnih obresti. Predmet odpisa je davčni dolg – obveznost davčnega dolžnika.
S poravnavo obveznost (dolg) preneha, zato je odpis (pred odločitvijo o odpisu)
poravnanih obveznosti izključen že pojmovno. Ker je odločitev o odpisu dolga akt
konstitutivne narave, učinkuje namreč le v naprej in je po učinkih ni mogoče enačiti
z aktom o odpravi odločbe.
|
|
Št. 6-7/2007, junij-julij 2007
|
|
1.
|
Ocena davčne osnove (sodba Upravnega sodišča RS, št. U1187/2006)
|
|
|
Povzetek: Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo
tožnika, s katero je bil tožniku v postopku odmere davka od dohodkov iz dejavnosti
za leto 2000 odmerjen davek od dohodkov iz dejavnosti v višini 1.296.360,00 SIT.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil pri tožniku opravljen inšpekcijski
pregled poslovanja za leto 2000 in o tem sestavljen zapisnik, po vloženih pripombah
pa še dopolnilni zapisnik. V inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da je tožnik
v napovedi napovedal prihodke v višini 19.201.317,00 SIT, od tega od prodane hrane
in pijače vvišini 10.823.150,00 SIT in od prodaje pijače, cigaret in vžigalnikov
v višini 8.378.167,00 SIT. V postopku je bilo ugotovljeno, da po podatkih tožnika
nabavna vrednost prodanih pijač, cigaret in vžigalnikov znaša 5.100.785,00 SIT.
|
|
Št. 5/2007, maj 2007
|
|
1.
|
Razveljavitev darilne pogodbe ali nova darilna pogodba (sodba Upravnega sodišča
RS, št. U. 1671/2005, z dne 8. 5. 2007)
|
|
|
Povzetek: Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila kot
neutemeljeno pritožbo tožnika zoper odločbo prve stopnje, s katero je bil tožniku
na podlagi sporazuma o razvezi darilne pogodbe (v nadaljnjem besedilu: sporazum)
odmerjen davek na darilo v višini X SIT, in obenem ugotovila, da stroški postopka
niso bili prijavljeni.
|
|
Št. 4/2007, april 2007
|
|
1.
|
Dovoljenost revizije (sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. X Ips 1557/2005,
z dne 11. 4. 2007)
|
|
|
Povzetek: S 1.1. 2007 je začel veljati novi Zakon o upravnem sporu
(ZUS-1), ki bistveno spreminja položaj drugostopnega upravnega organa. Pritožba
zoper prvostopno sodbo Upravnega sodišča je po novem ZUS-1 zelo omejena. V predstavljenem
primeru je pritožbeni organ še v času veljavnosti starega ZUS predložil pritožbo
zoper sodbo Upravnega sodišča, saj se z njo ni strinjal. Vrhovno sodišče je izdalo
sodbo, s katero se je izreklo o več vprašanjih uporabe novega ZUS-1. Kako se obravnavajo
pritožbe, vložene po starem zakonu, ki pa po novem zakonu ne izpolnjujejo pogojev
za pritožbo? Ali ima upravni organ, ki je drugače stranka v upravnem sporu, pravni
interes vložiti revizijo zoper prvostopno sodbo, če se z njo ne strinja, predvsem
glede na to, da je pritožbeni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe
materialnega prava in na njegova stališča, ki zadevajo postopek?
|
|
Št. 3/2007, marec 2007
|
|
1.
|
Posojilo ali osebni prejemki – posojilna pogodba (sodba Upravnega sodišča RS, št.
U 2327/2005, z dne 28.3. 2007)
|
|
|
Povzetek: V danem primeru je bila pri tožniku odločba izdana v
obnovljenem postopku, ki pa ne vsebuje odločitve organa v zvezi z odločbo, pritožniku
izdano v prvotnem postopku. V skladu z 270. členom Zakona o splošnem upravnem postopku
(Uradni Iist RS, št. 80/99-52/02) izda pristojni organ v obnovljenem postopku odločbo
o stvari, ki je bila predmet postopka. Z njo Iahko opusti prejšnjo odločbo, ki je
bila predmet obnove v veljavi, ali pa jo odpravi ali razveljavi in nadomesti z novo.
V danem primeru organ prve stopnje tega ni storil, saj o odločbi, s katero je bila
pritožniku dohodnina za Ieto 1999 prvotno odmerjena, sploh ni odločal. Pritožniku
je bila tako dohodnina znova odmerjena, čeprav iz preostanka izreka jasno sledi,
da se odločba, izdana v prvotnem postopku, odpravi. To je namreč razvidno iz dela
izreka o tem, da mora pritožnik preplačilo dohodnine, ki mu je bila neupravičeno
vrnjena s prvotno odločbo o odmeri dohodnine, vrniti. Nejasnost v izreku, ali se
torej prvotna odločba, ki je bila pritožniku obnovljena, odpravlja ali ne, je odpravil
organ druge stopnje tako, da je popravil izrek v prvem odstavku. V danem primeru
tožnik ni priložil ustreznih listnin, ki bi dokazovale njegove navedbe in zato tveganje
nedokazanih trditev nosi sam.
|
|
Št. 1-2/2007, januar - februar 2007
|
|
1.
|
Odškodnina za neizkoriščeni letni dopust ( Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije,
št. U 249/2005, z dne 26.1.2007)
|
|
|
Povzetek: Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo
tožnika zoper sklep DURS, s katerim je bil pritožniku po uradni dolžnosti obnovljen
postopek odmere dohodnine za leto 2002. Tožena stranka v svoji odločbi pojasnjuje,
da je davčni organ po tem, ko je postala pritožnikova odločba o odmeri dohodnine
za leto 2002 dokončna, izvedel za naslednja nova dejstva: opravljen je bil inšpekcijski
pregled davkov in prispevkov pri pravni osebi X. Ugotovljeno je bilo, da je pravna
oseba na račun zavezanca nakazala sredstva iz naslova odškodnine za neizkoriščeni
letni dopust, od katerih pa ni plačala ustreznih davkov in prispevkov. Odškodnina
za letni dopust šteje za druge prejemke iz delovnega razmerja, saj gre v tem primeru
dejansko za opravljanje dela v delovnem času, ki je za delavca manj ugoden (kot
delo ob nedeljah, delo prek delovnega časa). V skladu s tem se odškodnina za neizkoriščeni
letni dopust po 6. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93 do 44/96)
všteva tudi v osnovo za odmero dohodnine.
|