---

Oglejte si tudi:

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

V mesecu juliju 2008 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1B), ki prinaša med drugim tudi dopolnitev določb o imenovanju revizijskih komisij. Tako smo revizijski komisiji posvetili tudi današnji TFL Glasnik.

Naj vas spomnimo, da še vedno poteka izbor

• Najuglednejšega davčnega strokovnjaka leta 2008,
• Najuglednejšega finančnega strokovnjaka leta 2008 in
• Najuglednejšega pravnega strokovnjaka leta 2008

na portalu Tax-Fin-Lex in vas vabimo, da oddate svoj glas.

Tema tedna: Revizijska komisija po ZGD-1 in ZGD-1B

Revizijsko komisijo, skladno z 289. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/06) imenuje upravni odbor družbe z enotirnim sistemom upravljanja, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu ali katerih delavci v skladu z zakonom uveljavljajo svojo pravico do sodelovanja v organih družbe. Skladno s spremenjenim 279. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1B), (Uradni list RS, št. 68/08), mora revizijsko komisijo imenovati tudi nadzorni svet družbe z dvotirnim upravljanjem, če njeni vrednostni papirji kotirajo na organiziranem trgu.

Revizijsko komisijo sestavljajo, skladno z 279. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/06 do 68/2008) (v nadaljevanju ZGD-1), predsednik in najmanj dva člana. Predsednika revizijske komisije imenuje nadzorni svet oziroma upravni odbor izmed svojih članov. Skladno z 280. členom ZGD-1 mora biti vsaj en član revizijske komisije neodvisen strokovnjak, usposobljen za računovodstvo ali revizijo. V primeru enotirnega sistema upravljanja so člani revizijske komisije lahko le tisti člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji. Poleg članov upravnega odbora in neodvisnega strokovnjaka, usposobljenega za računovodstvo in revizijo, mora v primeru enotirnega sistema upravljanja, revizijsko komisijo sestavljati tudi predstavnik delavcev. Zelo pomemben kriterij pri imenovanju članov revizijske komisije je kriterij neodvisnosti.

Skladno s Sporočilom za javnost (v nadaljevanju sporočilo), ki ga je 1. oktobra 2008, skupaj s Slovenskim inštitutom za revizijo izdalo Združenje članov nadzornih svetov, je potrebno pri odločanju o tem, kdo se šteje za neodvisnega strokovnjaka, usposobljenega za računovodstvo in revizijo, izhajati iz določil Zakona o revidiranju (Zrev-2), (Uradni list RS, št. 65/08) (v nadaljevanju Zrev-2). Zrev-2 v 7. členu določa, da so strokovna področja povezana z revidiranjem: računovodstvo, poslovne finance, notranje revidiranje, revidiranje informacijskih sistemov, davčno proučevanje in svetovanje ter ocenjevanje vrednosti. Skladno s sporočilom, so za člane revizijske komisije kot strokovnjaki za računovodstvo in revizijo usposobljeni predvsem: pooblaščeni revizorji, revizorji, preizkušeni računovodje, računovodje, preizkušeni notranji revizorji, pooblaščeni ocenjevalci vrednosti podjetij, pa tudi preizkušeni davčniki ter imetniki posebnih licenc za ekspertnega člana revizijske komisije.

Naloge revizijske komisije so:

• spremljanje postopka računovodskega poročanja,
• spremljanje učinkovitosti notranje kontrole v družbi, notranje revizije (če obstaja) in sistemov za obvladovanje tveganja,
• spremljanje obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov,
• pregledovanje in spremljanje neodvisnosti revizorja za letno poročilo družbe, zlasti zagotavljanja dodatnih nerevizijskih storitev,
• predlaganje nadzornemu svetu v imenovanje kandidata za revizorja letnega poročila družbe,
• nadzorovanje neoporečnosti finančnih informacij, ki jih daje družba,
• ocenjevanje sestavljanja letnega poročila, vključno z oblikovanjem predloga za nadzorni svet,
• sodelovanje pri določitvi pomembnejših področij revidiranja,
• sodelovanje pri pripravi pogodbe med revizorjem in družbo,
• opravljanje drugih nalog, določenih s statutom ali sklepom nadzornega sveta in
• sodelovanje z revizorjem pri opravljanju revizije letnega poročila družbe, še zlasti z medsebojnim obveščanjem o glavnih zadevah v zvezi z revizijo.

Z ustanovitvijo revizijske komisije člani nadzornega sveta niso razrešeni odgovornosti za sprejemanje odločitev. Revizijska komisija je le strokovni organ, katerega člani s svojim strokovnim znanjem pomagajo pri pripravi podlag za sprejemanje odločitev.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v portalu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Obdavčitev sorazmernega dela odpravnine po 90. členu ZDR: Po določbi četrtega odstavka 90. člena ZDR se sorazmerni del odpravnine izplača delavcu, kateremu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga s ponudbo delodajalca za novo zaposlitev, ki se v smislu tretjega odstavka istega člena ne šteje za ustrezno zaposlitev. Višino sorazmernega dela odpravnine v tem primeru delavec dogovori z delodajalcem. Takega izplačila ni mogoče šteti za odpravnino, ki se ne všteva v davčno osnovo v višini in pod pogoji iz 9. točke prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06). Za odpravnino po tej določbi se namreč ne šteje odpravnina, izplačana delojemalcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri istem delodajalcu. Glede vštevanja odpravnin v osnovo za obračun in plačilo prispevkov pa je v 3. členu Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96, 34/96, 87/97, 3/98, 106/99, 81/00 in 97/01) določeno, da se prispevki za socialno varnost ne obračunavajo in ne plačujejo od odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih. Katere odpravnine se štejejo za odpravnine, izplačane za prenehanje delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih, določa Pravilnik o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov za namene izvajanja zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 114/02). Med odpravnine, od katerih se prispevki ne obračunavajo in ne plačujejo, po določbah tega pravilnika sodijo tudi odpravnine, izplačane delavcem zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, če so izplačane pod pogoji, ki jih določa ZDR.
	2. Pokrivanje izgube: Pri ugotavljanju pogoja iz določbe petega odstavka 36. člena ZDDPO-2 – »če se v davčnem obdobju lastništvo delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic zavezanca neposredno ali posredno spremeni za več kot 50 % glede na stanje lastništva na začetku davčnega obdobja …« - se višina odstotka spremembe lastništva delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic zavezanca izračuna z upoštevanjem razlik v kapitalskih deležih posamičnih lastnikov, na podlagi primerjave stanja lastništva na koncu davčnega obdobja s stanjem lastništva na začetku davčnega obdobja, za katero se sestavlja davčni obračun. Navedeno pomeni, da o več kot 50 % spremembi lastništva govorimo, če po stanju na koncu davčnega obdobja, primerjalno s stanjem na začetku davčnega obdobja, skupna pozitivna razlika v kapitalskih deležih posamičnih obstoječih oziroma novih lastnikov znaša več kot 50 % (in obratno, če po stanju na koncu davčnega obdobja skupna negativna razlika v kapitalskih deležih posamičnih obstoječih oziroma prejšnjih lastnikov znaša več kot 50 %). To pomeni, da gre v obeh od zgoraj opisanih primerov za manj kot 50 % spremembo lastništva.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Postopek prisilne poravnave: Postopek prisilne poravnave se uvede na predlog poslovodstva družbe (dolžnika), kadar zaradi insolventnosti ne more poravnati obveznosti in presodi, da z ukrepi finančnega prestrukturiranja insolventnosti ne bo mogoče v celoti odpraviti ter obstaja vsaj 50% verjetnost, da bo mogoče izvesti prisilno poravnavo. S finančnega vidika upnika je v postopku prisilne poravnave pomembno, da je potrebno navadne terjatve prijaviti v enem mesecu po objavi oklica o začetku postopka prisilne poravnave. Če upniki ne prijavijo terjatev, izgubijo glasovalne pravice v postopku prisilne poravnave, obdržijo pa pravico do poplačila svojih terjatev v skladu s sklenjeno prisilno poravnavo. Glasovalna pravica posameznega upnika je odvisna od skupnega zneska vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev po stanju ob začetku postopka. Znesek priznane oziroma verjetno izkazane terjatve po katerem se presoja delež glasovalnih pravic, vključuje: glavnico terjatve, kapitaliziran znesek obresti od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti, znesek stroškov sodnega ali drugega postopka pred začetkom postopka insolventnosti. Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave nastanejo za vse terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave – zapadle in ne zapadle. Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave pa ne nastopijo za: zavarovane terjatve, prednostne terjatve, izločitvene pravice in vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Upniki z zavarovanimi in prednostnimi terjatvami praviloma nimajo glasovalne pravice v postopku prisilne poravnave. Skladno s 164. členom ZFPPIPP se medsebojne terjatve dolžnika in upnika z začetkom postopka prisilne poravnave štejejo za pobotane, ne glede na to, če so zapadle v plačilo ali ne.
	2. Dolgoročni stroški razvijanja: V skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 2 so stroški razvijanja stroški prenašanja ugotovitev raziskovanja ali znanja v načrt ali projekt proizvajanja novih ali bistveno izboljšanih proizvodov ali storitev, preden se začne njihovo proizvajanje oziroma opravljanje za prodajo. V podjetju nastali stroški razvijanja se pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, če se lahko dokažejo: izvedljivost strokovnega dokončanja projekta, tako da bo na voljo za uporabo ali prodajo; namen dokončati projekt in ga uporabljati ali prodati; zmožnost uporabljati ali prodati projekt; verjetnost gospodarskih koristi projekta, med drugim obstoj trga za učinke projekta ali za sam projekt ali, če se bo projekt uporabljal v podjetju, njegova koristnost; razpoložljivost tehničnih, finančnih in drugih dejavnikov za dokončanje razvijanja in za uporabo ali prodajo projekta ter sposobnost zanesljivo izmeriti stroške, ki se pripisujejo neopredmetenemu sredstvu med njegovim razvijanjem.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Obrazci: Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja) Rok: 10.11.2008, poročanje Davčni upravi RS za pretekli mesec Rekapitulacijsko poročilo Rok: 10.11.2008, poročanje DURS za preteklo tromesečje Podatki o stanju finančnih sredstev, Podatki o stanju obveznosti, Podatki o transakcijah v finančnih sredstvih, Podatki o transakcijah v obveznostih, Podatki o vrednostnih spremembah v sredstvih, Podatki o spremembah v obveznostih Rok: 10.11.2008, poročanje AJPES za preteklo tromesečje

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 27.10. do 2.11.2008 sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 102/2008 in 103/2008)
	Pravilnik o podeljevanju nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 103/2008 z dne 30.10.2008, velja od 31.10.2008 Pravilnik podrobneje ureja: postopek podeljevanja nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe; izjemne dosežke, kot jih določa četrti odstavek 33. člena Zakona o štipendiranju; merila za oceno izjemnih dosežkov iz prejšnje alinee. S tem pravilnikom se določa tudi metodologija za določanje višine nagrade. Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije vsako leto najkasneje do konca koledarskega leta v Uradnem listu Republike Slovenije in na svojih spletnih straneh objavi javni razpis za podelitev nagrad. Za izvedbo postopka javnega razpisa se imenuje komisija v skladu s splošnimi pogoji poslovanja sklada. Komisija za potrebe ocene izjemnih dosežkov pridobi mnenje posebnih ocenjevalcev, ki so strokovnjaki s posameznih področij trajnostnega razvoja.
	Cenik cestnine za uporabo cestninskih cest Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 103/2008 z dne 30.10.2008, velja od 1.11.2008 Cenik cestnine določa cestnino za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg. Cestnina je določena za posamezne odseke cestninskih cest ter za posamezen cestninski razred. Cestnina vključuje 20-odstotni davek na dodano vrednost. Cestnina se gotovinsko plačuje v eurih. Cestnina se lahko plačuje: s plačilnimi karticami, z elektronskimi mediji DARS, d. d., z elektronskim cestninjenjem brez ustavljanja vozil za vozila cestninskega razreda R4 (elektronska tablica ABC).
	Pravilnik o napredovanju javnih uslužbencev računskega sodišča v plačne razrede Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 102/2008 z dne 28.10.2008, velja od 29.10.2008 S pravilnikom se določata način in postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje javnih uslužbencev na delovnem mestu oziroma v nazivu v višji plačni razred. Napredovanje po tem pravilniku ne izključuje hkratnega napredovanja v višji naziv, če javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje. Javni uslužbenec napreduje vsaka tri leta, če izpolnjuje predpisane pogoje. Javne uslužbence se oceni enkrat letno, najkasneje do 1. marca tekočega leta za preteklo leto.
Tedenski izbor zakonodaje
	Pravilnik o stopnjah običajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje, okvara) Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 101/2008 z dne 24.10.2008, velja od 1.11.2008 S pravilnikom se določa običajni primanjkljaj in uničenje blaga iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem, prevozom in prodajo blaga pri opravljanju dejavnosti trgovine na debelo in trgovine na drobno. Običajni primanjkljaj in uničenje blaga po prejšnjem odstavku se ne šteje za jemanje blaga za neposlovne namene po predpisih o davku na dodano vrednost. Pomeni najvišjo dovoljeno vrednost odpisa blaga, od katerega se ne obračuna in ne plačuje davka na dodano vrednost. Izguba oziroma uničenje blaga se ugotavlja: neposredno po nastanku izgube ali uničenja blaga pri prevozu, skladiščenju oziroma pri prodaji blaga, pri/z izrednim popisom blaga v prodajalni oziroma v skladišču, pri/z rednim letnim popisom blaga v prodajalni oziroma v skladišču. O ugotovljeni izgubi oziroma uničenju blaga se obvezno sestavi zapisnik. Odpis blaga zaradi izgube (kalo, razsip, razbitje in okvara) do maksimalne višine, ki jo določa ta pravilnik, se šteje za odpis, ki je oproščen plačila davka na dodano vrednost. Od odpisa, ki presega odpis, izračunan na podlagi maksimalnih stopenj iz tega pravilnika, se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost. Trgovci evidentirajo ugotovljene izgube in uničenje blaga (kalo, razsip, razbitje in okvara), v svojih poslovnih knjigah (odpis blaga).
	S 1.11.2008 je začel veljati Kazenski zakonik (KZ-1)
	S 1.11.2008 so začele veljati spremembe in dopolnitve naslednjih zakonov: Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) Zakon o prekrških (ZP-1)
	S 1.11.2008 so se začele uporabljati spremembe in dopolnitve Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec november, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Kaj morate vedeti pred pričetkom poslovanja?

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.