<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml"> <head> <title></title> <meta http-equiv="Content-Type" content="text/html; charset=windows-1250" /> <style type="text/css"> Body { background-color: #dcdcd2; font-family: Tahoma; font-size: 11px; color: dimgray; } .HdInfo { font-family: arial,Tahoma; font-size: 12px; letter-spacing: 1px; font-weight: bold; background-color: #4a4a40; color: White; height: 20px; } .ImageLogo { border: solid 1px white; } /* tax-fin-lex barve */.Tax1 { background-color: rgb(185,210,114); color: black; } .Tax2 { background-color: rgb(228,237,198); } .Tax3 { background-color: rgb(247,250,238); } .Fin1 { background-color: rgb(248,194,119); color: black; } .Fin2 { background-color: rgb(251,227,189); } .Fin3 { background-color: rgb(254,247,236); } .Lex1 { background-color: rgb(197,152,195); color: black; } .Lex2 { background-color: rgb(226,205,228); } .Lex3 { background-color: rgb(244,237,246); } /* nevtralna (siva) barva */.TaxFinLex1 { background-color: rgb(200,200,200); font-weight: bold; color: black; } .TaxFinLex2 { background-color: rgb(220,220,220); } .TaxFinLex3 { background-color: rgb(240,240,240); } </style> </head> <body style="font-size: 11pt; font-family: 'Arial Narrow'"> <table id="Table1" cellspacing="0" cellpadding="2" width="780" align="center" bgcolor="#ffffff"> <tr> <td valign="top" colspan="2"> <table id="Table2" cellspacing="2" cellpadding="0" width="100%"> <tr bgcolor="#666666"> <td colspan="4" height="20"> <p style="font-size: 10pt; margin-left: 5px; font-family: 'Geneva'" align="left"> <b><font color="#ffffff">Tax-Fin-Lex, Dav ne, finan ne in pravne informacije</font></b> &nbsp;</p> </td> </tr> <tr bgcolor="#ffffff"> <td height="78"> <p style="font-size: 18pt; font-family: 'Geneva'" align="left"> <img src="http://www.tax-fin-lex.si/Images/tflglasnik.gif"></p> </td> <td align="right" width="498"> <!-- <a href="http://www.tax-fin-lex.si/"> <img class="ImageLogo" id="Img8" alt="TFL" src="http://www.tax-fin-lex.si/Images/Ads/tflanimban.gif" align="baseline" style="border: none;"></a>--> <a href="http://www.tax-fin-lex.si/TflBannerRef.aspx?ref=31"> <img src="http://www.tax-fin-lex.si/Images/Banners/planetgv_sestiDneviEuPrava2.gif" style="border: none" /> </a> </td> <td width="18"> </td> </tr> <tr style="background-color: #cccccc"> <td colspan="4"> <p style="font-size: 12px; font-family: 'Arial'; font-weight: bold; padding: 4px; letter-spacing: 3px; color: Black;"> `tevilka 38, letnik III, 18. november 2008 </p> </td> </tr> </table> </td> </tr> <tr> <td colspan="2" style="padding: 5px"> <div id="DIV1" style="border-right: black 1px solid; border-top: black 1px solid; float: right; margin-left: 5px; border-left: black 1px solid; width: 200px; border-bottom: black 1px solid; background-color: white"> <div style="text-align: center; margin-top: 10px;"> <a href="http://www.tax-fin-lex.si/TflBannerRef.aspx?ref=28"> <img src="http://www.tax-fin-lex.si/Images/ads/banner_atos-vis_glasnik_C.gif" alt="TFL" style="border: none;" /> </a> </div> <hr size="1" /> <div style="text-align: center;"> Oglejte si tudi: <a href="http://www.tax-fin-lex.hr" target="_blank"> <img src="http://www.tax-fin-lex.si/Images/ads/banners_tfl_si-hr_192x53_HR.gif" alt="Tax-Fin-Lex HR" style="border: none;" /> </a> </div> </div> <p> <strong>Spoatovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!</strong> </p> <p> Upravni odbor za mednarodne ra unovodske standarde je 13.10.2008 pripravil spremembe Mednarodnih ra unovodskih standardov (MRS) 39 in (MRSP) 7, ki sta bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES), objavljeno v Uradnem listu Evropske unije. Ker so dolo be pomembne za pravilno razporejanje in evidentiranje finan nih nalo~b smo se odlo ili tej temi posvetiti danaanji TFL Glasnik. </p> <p style="margin-bottom: 0; padding-bottom: 0;"> Naj vas spomnimo, da na portalu <a href="http://www.tax-fin-lex.si/">Tax-Fin-Lex</a> poteka izbor </p> <ul style="margin-bottom: 6px; padding-bottom: 0; margin-top: 6px; padding-top: 0; font-style: italic; font-weight: bold;"> <li>Najuglednejaega dav nega strokovnjaka leta 2008,</li> <li>Najuglednejaega finan nega strokovnjaka leta 2008 in</li> <li>Najuglednejaega pravnega strokovnjaka leta 2008</li> </ul> <p style="margin-top: 0; padding-top: 0;"> Vabimo vas, da <a href="http://www.tax-fin-lex.si/StaticContent.aspx?file=najstrokovnjak"> oddate svoj glas</a>. </p> <p> <img class="ImageLogo" id="Banner_imgLogo" alt="" src="http://www.tax-fin-lex.si/Images/TflLogoSmall.gif" align="absMiddle" /><b>Tema tedna: Mo~nost prerazporejanja finan nih nalo~b - Uredba Komisije (ES)</b> </p> <!-- tema tedna START --> <p> Glede na pretrese na finan nih trgih in dejstvo, da se z nekaterimi finan nimi instrumenti ne trguje ve  oziroma, da trgi ne delujejo ali pa so zaali v te~ave, je Komisija Evropskih skupnosti sprejela <a href="http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2008:275:0037:0041:SL:PDF"> Uredbo Komisije (ES) at. 1004/2008 o spremembi Uredbe (ES) at 1725/2003 o sprejetju nekaterih mednarodnih ra unovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) at. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega ra unovodskega standarda (MRS) 39 in Mednarodnega standarda ra unovodskega poro anja (MRSP) 7</a>, (UL L 275, 16.10.2008) (v nadaljevanju Uredba). Uredba je za ela veljati takoj. Spremembe (MRS) 39 in (MRSP) 7 v izjemnih okolia inah dovoljujejo prerazvrstitev nekaterih finan nih instrumentov iz kategorije »v posesti za trgovanje«. Finan na kriza je zagotovo takana izjemna okolia ina. </p> <p> Mednarodni ra unovodski standard 39 Finan ni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje je bil spremenjen v 50. odstavku. Dodani so bili ae odstavki od 50B do 50F. 50. odstavek dolo a, da podjetje: </p> <ul> <li>ne sme prerazvrstiti izvedenega finan nega instrumenta iz kategorije po poateni vrednosti preko poslovnega izida, medtem ko je instrument v posesti ali izdan,</li> <li>ne sme prerazvrstiti finan nega instrumenta iz kategorije po poateni vrednosti preko poslovnega izida, e ga je pri za etnem pripoznavanju ozna ilo kot instrument po poateni ceni preko poslovnega izida,</li> <li> e finan no sredstvo ni ve  v posesti z namenom prodaje ali ponovnega nakupa v kratkem roku (ne glede na to, da je bilo finan no sredstvo lahko pridobljeno ali prevzeto z namenom prodaje ali ponovnega nakupa v kratkem roku), <b>ga podjetje sme prerazvrstiti</b> iz kategorije po poateni vrednosti preko poslovnega izida, e so izpolnjene zahteve iz odstavka 50B in 50D.</li> </ul> <p> Podjetje <b>ne sme</b> prerazvrstiti finan nega instrumenta <b>v kategorijo</b> po poateni vrednosti preko poslovnega izida po za etnem pripoznanju. </p> <p> e podjetje prerazvrsti finan no sredstvo iz kategorije po poateni vrednosti preko poslovnega izida, se finan no sredstvo prerazvrsti po poateni vrednosti na datum prerazvrstitve. Dobi ek ali izguba, ki sta bila do prerazvrstitve ~e pripoznana v poslovnem izidu, se ne razveljavita. Poatena vrednost finan nega sredstva na datum prerazvrstitve postane njegova nabavna ali odpla na vrednost. </p> <p> Skladno z odstavkom 50E je mo~no finan no sredstvo, razvra eno kot za prodajo razpolo~ljivo finan no sredstvo, ki bi ustrezalo opredelitvi posojil in terjatev ( e ne bi bilo razvra eno kot na voljo za prodajo), prerazvrstiti <b>v kategorijo posojil in terjatev</b>, v kolikor ima podjetje namen in je sposobno finan no sredstvo imeti v posesti v predvidljivi prihodnosti do zapadlosti. Vsak dobi ek ali izguba pri tem sredstvu se obra unata v skladu z nespremenjenim odstavkom 54, ki opredeljuje prenos finan nih sredstev iz razvra enih po poateni vrednosti preko poslovnega izida v finan no sredstvo ali finan no obveznost po nabavni ali odpla ni vrednosti. 54. odstavek definira tudi na in obra una dobi ka ali izgube pri sredstvu, ki je pripoznan(a) neposredno v kapitalu, takole: </p> <ul> <li>Pri finan nem sredstvu z dolo eno zapadlostjo se dobi ek ali izguba obra una (amortizira) v poslovni izid za preostalo dobo koristnosti finan ne nalo~be, ki je v posesti do zapadlosti v pla ilo, z uporabo metode veljavnih obresti. Morebitna razlika med novo odpla no vrednostjo in zneskom ob zapadlosti se tudi obra una (amortizira) za preostalo dobo koristnosti finan nega sredstva po metodi veljavnih obresti, podobno kot odpis (amortizacija) premije in diskonta. e je finan no sredstvo pozneje oslabljeno, se vsak dobi ek ali izguba, ki sta bila pripoznana neposredno v kapitalu, pripozna v poslovnem izidu.</li> <li>V primeru finan nega sredstva, ki nima vnaprej dolo ene zapadlosti v pla ilo, ostane dobi ek ali izguba v kapitalu, dokler se finan no sredstvo ne proda ali druga e odtuji. Ob prodaji ali odtujitvi se pripozna dobi ek ali izguba v poslovnem izidu. e je finan no sredstvo kasneje oslabljeno, se prejanji dobi ek ali izguba, ki sta bila pripoznana neposredno v kapitalu, pripozna v poslovnem izidu.</li> </ul> <p> Spremembe, predvidene z MRS 39 podjetje lahko izvaja od 1.7.2008 dalje. Vsaka prerazporeditev finan nega sredstva v obdobjih, ki se za nejo s 1.11.2008 ali po tem datumu, za ne veljati aele z datumom, ko se prerazvrstitev izvede. </p> <p> Sprememba MRSP 7 se nanaaa na razkrivanje prerazvrstitev finan nih sredstev. Razkriti je potrebno najmanj znesek, ki je bil prerazvra en v posamezno kategorijo in iz posamezne kategorije, ter navesti razloge za prerazporeditev. V primeru prerazporeditve finan nega sredstva iz kategorije po poateni vrednosti preko poslovnega izida v skladu z odstavkom 50B ali 50D MRS 39 ali iz kategorije za prodajo razpolo~ljivih finan nih sredstev v skladu z 50E odstavkom MRS 39, razkrije tudi: </p> <ul> <li>za vsako obdobje poro anja do odprave pripoznanja knjigovodske zneske in poatene vrednosti vseh finan nih sredstev, ki so bila prerazvra ena v sedanjem obdobju in predhodnih obdobjih poro anja,</li> <li>ali je bilo finan no prerazvra eno v skladu z odstavkom 50B  v izjemnih razmerah,</li> <li>za obdobje poro anja, ko je bilo finan no sredstvo prerazvra eno, poateno vrednost dobi ka ali izgube pri finan nem sredstvu, ki sta bila pripoznana v poslovnem izidu ali drugem obse~nem dohodku v tem obdobju in prehodnih obdobjih poro anja,</li> <li>za vsako obdobje poro anja po prerazvrstitvi (vklju no z obdobjem poro anja, v katerem je bilo finan no sredstvo prerazvra eno) do odprave pripoznanja finan nega sredstva poateno vrednost dobi ka ali izgube, ki bi bila pripoznana v poslovnem izidu ali drugem obse~nem dohodku, e finan no sredstvo ne bi bilo prerazvra eno, ter dobi ek, izgubo, dohodek in odhodek, ki so pripoznani v poslovnem izidu in</li> <li>efektivno obrestno mero in ocenjene zneske denarnih tokov, za katere podjetje pri akuje, da jih bo izterjalo, kakor znaaajo na datum prerazvrstitve finan nega sredstva.</li> </ul> <p> Tudi (MRSP) 7 se za ne izvajati od 1.7.2008. <br /> Strokovni svet Slovenskega inatituta za revizijo je v okviru Sprememb Slovenskih ra unovodskih standardov, sprejel tudi ustrezne dolo be standardov, ki se nanaaajo na finan ne nalo~be in jih na ta na in uskladil z Mednarodnimi ra unovodskimi standardi. Spremembe Slovenskih ra unovodskih standardov morata potrditi ae Ministrstvo za finance in Ministrstvo za gospodarstvo. </p> <!-- tema tedna END --> <!-- tax novosti --> <p> <img class="ImageLogo" id="Img2" alt="" src="http://www.tax-fin-lex.si/Images/TaxLogo.gif" align="absMiddle">&nbsp;<b>Podsistem Tax - predlagamo, da si v portalu TAX preberete naslednja pojasnila Dav ne uprave RS (v nadaljevanju DURS):</b></p> <table id="Table4" cellspacing="1" cellpadding="3" width="100%" bgcolor="white"> <tr> <td class="tax1" colspan="2"> <strong>Zanimivosti s portala na podro ju TAX</strong> </td> </tr> <tr> <td class="tax1" valign="baseline" align="center"> <img src="http://www.tax-fin-lex.si/images/bullet_white.gif"> </td> <td class="tax2"> 1. <a href="http://www.tax-fin-lex.si/Document.aspx?rootEntityId=3e01f237-80ce-4e97-b1e1-43651d30dc81"> Kraj obdav itve storitev vzdr~evanja programske opreme, ki jih opravi dav ni zavezanec s sede~em v tretji dr~avi naro niku iz Slovenije, z DDV in samoprijava</a>: Dav ni zavezanec navaja, da je dru~ba s sede~em v tretji dr~avi, ki v Sloveniji nima podru~nice ali poslovne enote, opravila storitev vzdr~evanja programske opreme, to je lokalizacijo programske opreme in implementacijo standardne opreme za specifi ne potrebe naro nika s sede~em v Sloveniji. Omenjena dru~ba je opravila storitve s pomo jo podizvajalca, dav nega zavezanca s sede~em v Sloveniji, ki razpolaga s slovensko identifikacijsko atevilko za namene DDV. Dav ni zavezanec s sede~em v tretji dr~avi je naro niku storitev izdal ra un v skladu z zakonodajo tretje dr~ave brez DDV, naro nik pa je v Sloveniji od prejetih storitev obra unal DDV na podlagi samoobdav itve. Dav ni organ je v inapekcijskem nadzoru, ki je bil opravljen pri slovenskem dav nem zavezancu " podizvajalcu, od prej opisanih storitev, na podlagi pravil o uporabi in u~ivanju, obra unal DDV in podizvajalcu nalo~il pla ilo tega DDV. Dav ni zavezanec s sede~em v tretji dr~avi meni, da ni ravnal v skladu s slovensko zakonodajo na podro ju DDV, zato ~eli nepravilnosti odpraviti. Neskladnost glede obra unavanja DDV v primeru opravljanja storitev vzdr~evanja programske opreme (lokalizacija programske opreme in implementacija standardne programske opreme) bi odpravil tako, da bi v skladu s pravili o uporabi in u~ivanju od navedenih storitev obra unal DDV. Za ~e izdane ra une, ki niso vsebovali obra unanega DDV, bi izstavil dobropis in izdal nove ra une z obra unanim slovenskim DDV. Za ta namen je v letu 2008 v Sloveniji tudi pridobil identifikacijsko atevilko za namene DDV. Dav ni zavezanec s sede~em v tretji dr~avi, ki razpolaga s slovensko identifikacijsko atevilko za DDV bi popravke ra unov prikazal v obra unu DDV, hkrati pa bi v zvezi z opisanimi popravki predlo~il samoprijavo.<br /> Na vpraaanje, ali je dav ni zavezanec s sede~em v tretji dr~avi ob predlo~eni samoprijavi dol~an pla ati tudi obresti, glede na to, da je bil DDV od opravljenih storitev ~e pla an v prora un s strani slovenskega naro nika storitev, odgovarjamo: <ul> <li>Dav ni zavezanec s sede~em v tretji dr~avi, ki nima identifikacijske atevilke za namene DDV v Sloveniji in na ozemlju Slovenije opravi storitve iz 29. lena ZDDV-1 za dav nega zavezanca, naro nika s sede~em v Sloveniji, od opravljenih storitev ne obra una DDV. Na podlagi tretje to ke prvega odstavka 76. lena ZDDV-1 je pla nik DDV naro nik storitev iz 29. lena ZDDV-1 s sede~em v Sloveniji.</li> <li>Dav ni zavezanec s sede~em v tretji dr~avi ne more uveljavljati pravice do vra ila DDV v skladu s 74. lenom ZDDV-1, e med Republiko Slovenijo in tretjo dr~avo ni zagotovljena vzajemnost. </li> <li> e prejemnik blaga oziroma storitev dobavitelju pla a DDV, ki ga je dav ni organ obra unal v postopku dav nega inapekcijskega nadzora, lahko prejemnik blaga oziroma storitev popravi odbitek DDV v dav nem obdobju, v katerem je ta znesek DDV pla al dobavitelju. </li> <li>Samoprijava je mogo a le na na in in pod pogoji, kot jih dolo a 55. len ZDavP-2, izpolnjeni morajo biti vsi formalni in vsebinski pogoji, da se kraitelj izogne odgovornosti za prekraek, izjeme v ZDavP-2 niso predpisane.</li> </ul> </td> </tr> <tr> <td class="tax1" valign="baseline" align="center"> <img src="http://www.tax-fin-lex.si/images/bullet_white.gif"> </td> <td class="tax2"> 2. <a href="http://www.tax-fin-lex.si/Document.aspx?rootEntityId=da74f6d2-7e70-423b-92e9-4d0129248246"> Vpraaanje glede obra una prispevkov pri izpla ilu povra ila namesto odpovednega roka po 94. lenu ZDR</a>: Denarno povra ilo namesto odpovednega roka, ki ga delodajalec izpla a delavcu skladno s 94. lenom Zakona o delovnih razmerjih  ZDR (Uradni list RS, at. 42/02 in 103/07), se namre  ateje za dohodek iz delovnega razmerja, ki podlega tako obdav itvi z dohodnino kot tudi obra unu in pla ilu prispevkov za socialno varnost. Pravne podlage za takano obdav itev izhajajo iz: <ul> <li>Zakona o dohodnini  ZDoh-2 (Uradni list RS, at. 117/06, 10/08 in 78/08); po 5. to ki prvega odstavka 37. lena tega zakona se med dohodke iz delovnega razmerja vateva vsako izpla ilo zaradi prenehanja zaposlitve, torej tudi denarno povra ilo namesto odpovednega roka;</li> <li>Zakona o prispevkih za socialno varnost  ZPSV (Uradni list RS; at. 5/96 s sprem.); po tretjem odstavku 3. lena tega zakona se prispevki obra unavajo in pla ujejo tudi od vseh drugih prejemkov iz delovnega razmerja.</li> </ul> Denarno povra ilo iz 94. lena ZDR nima narave nadomestila pla e za as odsotnosti z dela v asu odpovednega roka, saj delavcu delovno razmerje preneha takoj, ae pred za etkom oziroma pred potekom celotnega odpovednega roka. Z dnem prenehanja delovnega razmerja delavec izgubi lastnost zavarovanca, saj ga mora delodajalec s tem dnem odjaviti iz zavarovanja (skladno s 26. lenom Zakona o mati ni evidenci zavarovancev in u~ivalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja  ZMEPIZ, Uradni list RS, at. 81/06 in 111/07). V kolikor je delavec po tako prenehanem delovnem razmerju za obdobje izpla anega odpovednega roka v zavarovanje vklju en kot ob an, je iz tega naslova praviloma sam dol~an pla evati prispevke (kot t.i. prostovoljni zavarovanec na podlagi 34. lena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju  ZPIZ-1 ter 20. to ki Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju  ZZVZZ). </td> </tr> </table> <!-- tax novosti END --> <!-- fin novosti --> <p> <img class="ImageLogo" id="Img3" alt="" src="http://www.tax-fin-lex.si/Images/FinLogo.gif" align="absMiddle">&nbsp; <b>Podsistem FIN  predlagamo, da si preberete slede e prispevke:</b></p> <table id="Table6" cellspacing="1" cellpadding="3" width="100%" bgcolor="white"> <tr> <td class="fin1" colspan="2"> <strong>Zanimivosti s portala na podro ju FIN</strong> </td> </tr> <tr> <td class="fin1" valign="baseline" align="center"> <img src="http://www.tax-fin-lex.si/images/bullet_white.gif"> </td> <td class="fin2"> 1. <a href="http://www.tax-fin-lex.si/Document.aspx?rootEntityId=f70e01dc-3892-4a7e-a333-27c62be69fec"> Pla ilna sposobnost podjetja</a>: Pla ilno sposobnost podjetja Slovenski poslovno finan ni standardi lo ijo na: <ul> <li>kratkoro no pla ilno sposobnost podjetja in</li> <li>dolgoro no pla ilno sposobnost podjetja.</li> </ul> <p> Kratkoro na pla ilna sposobnost podjetja pomeni, da mora biti podjetje sposobno na kratki rok zagotoviti potrebna likvidna sredstva za pravo asno izvedbo pla il. e so prejemki skupaj z za etnim stanjem denarnih sredstev enaki ali ve ji od izdatkov za zapadle obveznosti je podjetje kratkoro no pla ilno sposobno. Podjetje kratkoro no pla ilno sposobnost zagotavlja s kratkoro nim finan nim na rtovanjem.<br /> Gre za na rtovanje denarnih tokov (prejemkov in izdatkov). Po ro nosti so finan ni na rti lahko: </p> <ul> <li>dnevni,</li> <li>tedenski,</li> <li>mese ni,</li> <li>kvartalni, </li> <li>polletni</li> <li>letni (po mesecih).</li> </ul> </td> </tr> <tr> <td class="fin1" valign="baseline" align="center"> <img src="http://www.tax-fin-lex.si/images/bullet_white.gif"> </td> <td class="fin2"> 2. <a href="http://www.tax-fin-lex.si/Document.aspx?rootEntityId=3d65eb63-2aa9-4c9c-803d-2ecffc085db8"> Marketing ali tr~enje</a>: Tr~enje je airai pojem od prodaje. Z njim dolo imo: <ul> <li>izdelek, njegove lastnosti in koristi, ki jih nudi kupcem,</li> <li>ceno izdelka, koli inske in druge popuste, mar~e za trgovce in tako dalje,</li> <li>distribucijo, torej kako bomo naa izdelek spravili do kon nega uporabnika. Bomo uporabili za distribucijo veletrgovce, posrednike, trgovine na drobno ali pa bomo prodajali direktno kon nem uporabniku</li> <li>tr~no komunikacijo, torej oblike oglaaevanja, spodbujanje prodaje, odnosov z javnostmi itd. </li> </ul> Kljub temu, da je prodaja povezana prav z vsemi atirimi to kami je prodaja eno izmed takti nih orodij, ki ga tr~enje uporablja, da dose~e svoje cilje. Informacije prodajalcev o izzivih in pri akovanjih kupcev in distribucijskih partnerjev so klju ne za pravilno in uspeano na rtovanje izdelkov. e na eni strani tr~enje dolo i pri akovano ali najni~jo zahtevano ceno, so prav prodajalci pogosto tisti, ki s kupci dolo ijo kon no ceno, po kateri se bo posel odvijal. Tr~enje opredeli, katere lene v distribucijski verigi bo podjetje izbralo. Na drugi strani pa so ravno prodajalci tisti, ki dolo ijo, katera so tista podjetja znotraj opredeljenih lenov. e tr~enje opredeli, da bo prodaja potekala preko posrednikov, pa so prodajalci tisti, ki bodo izbrali posamezne posrednike. Nenazadnje je tr~enje tisto, ki dolo i vse elemente komunikacijskega spleta, ki bodo dober glas o izdelku ali storitvi ponesli v svet. Prodajalci pa so tisto osebje, ki informacije o izdelkih prenesejo neposredno na kupce in lene distribucijske verige. </td> </tr> <tr> <td class="fin1" colspan="2"> <strong>Dav no-finan ne obveznosti tega tedna</strong> </td> </tr> <tr> <td class="fin1" valign="baseline" align="center"> <img src="http://www.tax-fin-lex.si/images/bullet_white.gif"> </td> <td class="fin2"> <p> Obrazci:</p> <p> <a href="http://www.tax-fin-lex.si/Document.aspx?rootEntityId=60298C62E4EA467AAB9F86D78FD5D993"> Evidenca ra una v tujini</a>, <a href="http://www.tax-fin-lex.si/Document.aspx?rootEntityId=6b2b6909-5b83-4db5-a582-5b89ca33d8af"> Poro ilo o storitveni menjavi in delu blagovne menjave, ter o teko ih/kapitalskih transferih</a> </p> <p> Rok: 20.11.2008, poro anje Banki Slovenije za pretekli mesec </p> </td> </tr> </table> <!-- fin novosti END --> <!-- lex novosti --> <p> <img class="ImageLogo" id="Img6" alt="" src="http://www.tax-fin-lex.si/Images/LexLogo.gif" align="absMiddle"><b>Podsistem Lex - zakoni in predpisi v asovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum</b></p> <table id="Table5" cellspacing="1" cellpadding="3" width="100%" bgcolor="white"> <tr> <td class="lex1" colspan="2"> <strong>Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 10.11. do 16.11.2008 sta izali naslednji atevilki Uradnega lista: 106/2008 in 107/2008)</strong> </td> </tr> <tr> <td class="lex1" valign="baseline" align="center"> <img src="http://www.tax-fin-lex.si/images/bullet_white.gif" alt="tfl"> </td> <td class="lex2"> <a href="http://www.tax-fin-lex.si/Document.aspx?rootEntityId=ecba9bef-e314-46ff-bb28-bad94f030125&createDate=2008-11-14&activeDate=2009-01-01"> Sklep o obveznosti poro anja o poslovanju s tujino</a><br /> <b>Objavljeno</b> v Uradnem listu RS, at. 107/2008 z dne 14.11.2008, <span style="color: Red;"> velja od</span> 1.1.2009 <p> Banka Slovenije za potrebe izdelave makroekonomskih statistik s podro ja ekonomskih odnosov s tujino po tem sklepu spremlja spremembe in stanja: </p> <ul> <li>komercialnih terjatev in obveznosti do nerezidentov</li> <li>kreditnih in depozitnih poslov z nerezidenti</li> <li>poslov z vrednostnimi papirji</li> <li>neposrednih nalo~b rezidentov z nerezidenti</li> <li>drugih terjatev ali obveznosti, ki vplivajo na postavke pla ilne bilance in stanja mednarodnih nalo~b Republike Slovenije.</li> </ul> <p> Spremembe so vsi poslovni dogodki, ki spremenijo stanje terjatev ali obveznosti rezidentov z nerezidenti.<br /> Obvezniki poro anja so rezidenti Republike Slovenije, ki opravljajo transakcije oziroma imajo stanja terjatev in obveznosti iz prvega odstavka.<br /> Obvezniki poro anja o poslih z vrednostnimi papirji so banke, borznoposredniake dru~be, zavarovalnice, dru~be za upravljanje, investicijske dru~be, vzajemni skladi, pokojninske dru~be, vzajemni pokojninski skladi, drugi institucionalni investitorji, izdajatelji dol~niakih vrednostnih papirjev v tujini in ostali poro evalci, dolo eni z navodili.<br /> Upravi enec pla ila  rezident je dol~an v roku treh delovnih dni od prejema pla ila, banki sporo iti pravilne podatke za statistiko, razen, e z drugim predpisom ni druga e dolo eno. </p> </td> </tr> <tr> <td class="lex1" valign="baseline" align="center"> <img src="http://www.tax-fin-lex.si/images/bullet_white.gif" alt="tfl"> </td> <td class="lex2"> <a href="http://www.tax-fin-lex.si/Document.aspx?rootEntityId=74546993-5927-40d8-ac25-0ca0ea9ff9b1"> Pravilnik o dr~avnoto~ilskem pripravniatvu</a><br /> <b>Objavljeno</b> v Uradnem listu RS, at. 106/2008 z dne 11.11.2008, <b>uporablja se od</b> 12.11.2008 <p> Cilj dr~avnoto~ilskega pripravniatva je usposabljanje univerzitetnih diplomiranih pravnikov za samostojno pravniako delo v okviru dr~avnega to~ilstva ter priprava na pravniaki dr~avni izpit v okviru izbirnega usposabljanja.<br /> Dr~avnoto~ilski pripravnik se sprejme v delovno razmerje pri dr~avnem to~ilstvu za dve leti, od tega opravlja izbirno usposabljanje pri dr~avnem to~ilstvu aestnajst (16) mesecev, osem (8) mesecev pa opravlja sodniako pripravniatvo v okviru izobra~evanja, ki ga zagotavlja delodajalec. Pri dr~avnem to~ilstvu lahko opravlja pripravniatvo tudi sodniaki pripravnik, skladno s predpisi, ki urejajo pravniaki dr~avni izpit.<br /> Vrhovno dr~avno to~ilstvo RS v skladu z dolo bami zakona, ki ureja sistem javnih uslu~bencev, izvede postopek javnega nate aja za zasedbo prostega mesta dr~avnoto~ilskega pripravnika. Kandidat mora prijavi prilo~iti izjave o izpolnjevanju pogojev, izjave o nekaznovanosti in dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki si jih organ ne more sam pridobiti iz uradnih evidenc oziroma mora kandidat organu sporo iti, kje si lahko pridobi dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev.<br /> Pri izbiri kandidata se upoatevajo zlasti naslednji kriteriji: </p> <ul> <li>sploani atudijski uspeh in posebna priznanja s tega podro ja,</li> <li>atudijski uspeh pri kazenskopravnih predmetih in pri predmetih, ki so pomembni za dr~avnoto~ilsko slu~bo,</li> <li>dose~ki na drugih podro jih,</li> <li>pripravljenost za nadaljnje delo pri dr~avnem to~ilstvu,</li> <li>osebni vtis kandidata na razgovoru.</li> </ul> </td> </tr> <tr> <td class="lex1" colspan="2"> <strong>Tedenski izbor zakonodaje</strong> </td> </tr> <tr> <td class="lex1" valign="baseline" align="center"> <img src="http://www.tax-fin-lex.si/images/bullet_white.gif" alt="tfl"> </td> <td class="lex2"> <a href="http://www.tax-fin-lex.si/Document.aspx?rootEntityId=f536d372-4d66-4741-95a3-800d1078b855&createDate=2008-11-07&activeDate=2008-11-08"> Pravilnik o obrazcu proanje za dodelitev brezpla ne pravne pomo i</a><br /> <b>Objavljeno</b> v Uradnem listu RS, at. 105/2008 z dne 7.11.2008, <b>velja od</b> 8.11.2008 <p> Pravilnik dolo a vsebino in obliko obrazca proanje za dodelitev brezpla ne pravne pomo i ter vrsto dokazil o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice, ki jih mora predlo~iti prosilec.<br /> Obrazec je prosilcem brezpla no na razpolago pri pristojnem organu za brezpla no pravno pomo , prav tako pa je objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za pravosodje.<br /> Prosilec mora obrazec izpolniti v celoti. Izpolniti mora vsa okenca v obrazcu razen tistih, ki jih izpolni strokovna slu~ba brezpla ne pravne pomo i.<br /> Obseg brezpla ne pravne pomo i pomeni zaprosilo za delni ali celotni obseg posameznih oblik brezpla ne pravne pomo i z navedbo vrste oziroma faze postopka ali posameznih procesnih dejanj. </p> </td> </tr> <tr> <td class="lex1" valign="baseline" align="center"> <img src="http://www.tax-fin-lex.si/images/bullet_white.gif" alt="tfl"> </td> <td class="lex2"> <a href="http://www.tax-fin-lex.si/Document.aspx?rootEntityId=1bb5695e-3388-4f5a-83c8-f888c8521b5e&createDate=2008-11-11&activeDate=2008-11-12"> Pravilnik o slu~bi nujne medicinske pomo i</a><br /> <b>Objavljeno</b> v Uradnem listu RS, at. 106/2008 z dne 11.11.2008, <b>velja od</b> 12.11.2008 <p> Pravilnik ureja pogoje, organizacijo in na in dela slu~be nujne medicinske pomo i v Republiki Sloveniji.<br /> Slu~ba NMP, ki je sestavni del mre~e javne zdravstvene slu~be na primarni in sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti, je organizirana za zagotavljanje neprekinjene NMP in nujnih prevozov poakodovanih in obolelih oseb na obmo ju Republike Slovenije.<br /> V slu~bo NMP morajo biti vklju eni vsi zdravniki, ki opravljajo javno zdravstveno slu~bo na primarni ravni zdravstvene dejavnosti kot osebni zdravniki, razen osebnih ginekologov, v skladu z mre~o slu~be NMP. V slu~bo NMP se lahko vklju ijo tudi zdravniki, ki delujejo na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti in so usposobljeni za izvajanje NMP. </p> </td> </tr> </table> <!-- lex novosti END --> <p> <img class="ImageLogo" id="Img7" alt="" src="http://www.tax-fin-lex.si/Images/TflLogoSmall.gif" style="vertical-align: middle;">&nbsp;&nbsp;<b style="font-size: 14pt; font-family: 'Arial Narrow'">Koledar obveznosti, teko i podatki, seminarji, novice</b></p> <p style="text-align: justify;"> Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec <a href="http://www.tax-fin-lex.si/MonthlyCalendar.aspx"> november</a>, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. <a href="http://www.tax-fin-lex.si/News.aspx">Novice</a> pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s atevilnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.</p> <p> Ta teden izpostavljamo seminar <a href="http://www.tax-fin-lex.si/TflBannerRef.aspx?ref=33"> Dnevi podjetniatva</a>. </p> <p style="text-align: justify;"> Prejanje atevilke TFL Glasnika si lahko ogledate v <a href="http://www.tax-fin-lex.si/StaticContent.aspx?file=TFLGlasnikArhiv"> Arhivu atevilk</a>.</p> <p style="text-align: justify;"> <br /> <br /> Uredniatvo TFL Glasnika<br /> Tax-Fin-Lex d.o.o.</p> <p style="font-size: 10pt; font-family: 'Arial Narrow'; text-align: justify;"> <strong>Namig:</strong> Naro nikom na portal Tax-Fin-Lex priporo amo, da pri prijavi v sistem ozna ijo mo~nost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.</p> </td> </tr> <tr> <td class="taxfinlex2" colspan="2" height="20"> <p style="text-align: center;"> TFL Glasnik ste prejeli v skladu s <a href="http://www.tax-fin-lex.si/StaticContent.aspx?file=SplosniPogoji"> Sploanimi pogoji</a> dru~be Tax-Fin-Lex ob registraciji, naro niatvu, s prijavo na TFL Glasnik, ali na osnovi strinjanja v telemarketinakem intervjuju o obvea anju. <br /> V kolikor asopisa ne ~elite ve  prejemati, se lahko odjavite tukaj.<br /> © Tax-Fin-Lex d.o.o. </p> </td> </tr> </table> </body> </html>