Oglejte si tudi:
Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!
Finančna kriza je potrkala na vrata tudi v Sloveniji. Banke so postale bolj previdne
pri odobravanju posojil, cena posojilom se je dvignila. V današnjem TFL Glasniku
ne bomo pisali neposredno o finančni krizi pač pa o tveganjih, ki jih mora podjetje
obvladovati, da ga bo finančna kriza čim manj prizadela.
Danes, 25.11.2008 je zadnji dan, ko še lahko oddate svoje predloge in pomagate izbrati:
- Najuglednejšega davčnega strokovnjaka leta 2008,
- Najuglednejšega finančnega strokovnjaka leta 2008 in
- Najuglednejšega pravnega strokovnjaka leta 2008
Vabimo vas
k glasovanju!
Tema tedna: Upravljanje s tveganji – vzpostavitev sistema notranjih
kontrol
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
(ZFPPIPP), (Uradni list RS, št. 126/2007) ( v nadaljevanju ZFPPIPP), obravnava
upravljanje s tveganji v 30. in 31. členu. Upravljanje s tveganji opredeljuje kot
ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj,
vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim bilo lahko podjetje izpostavljeno.
Poslovodstvo mora pri svojem poslovanju upoštevati vsa možna tveganja, še posebej
pa:
- kreditno tveganje – tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika
do družbe,
- tržno tveganje – tveganje nastanka izgub zaradi spremembe cen blaga, valut ali finančnih
instrumentov ali spremembe obrestnih mer,
- operativno tveganje – tveganje nastanka izgube skupaj s pravnim tveganjem zaradi:
- neustreznega ali nepravilnega izvajanja notranjih postopkov,
- drugega nepravilnega ravnanja ljudi, ki spadajo v notranje poslovno področje družbe,
- neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno
področje družbe, ali
- zunanjih dogodkov ali dejanj,
- likvidnostno tveganje – tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne plačilne nesposobnosti.
Za pravilno in pravočasno identifikacijo in kasneje obvladovanje tveganj mora poslovodstvo
družbe zagotoviti vzpostavitev uglašenega in učinkovitega notranjega kontrolnega
sistema, ki podjetju zagotavlja čim boljše delovanje vseh procesov. Z vzpostavitvijo
notranjih kontrol moramo doseči:
- pravočasno identifikacijo tveganj in strokovno upravljanje s tveganji,
- večjo učinkovitost in uspešnost delovanja družbe,
- uvedbo učinkovitih notranjih kontrol v poslovnih procesih in procesu računovodenja,
ki bodo zagotavljale pravilne računovodske informacije, kot osnovo za odločanje
poslovodstva in
- pravočasno zaznavanje in preprečevanje morebitnih prevar.
Notranje kontrole in kontrolni postopki so v pomoč poslovodstvu pri uresničevanju
strategije in ciljev družbe. Notranje kontrole so lahko vgrajene v informacijsko
tehnologijo (samodejne notranje kontrole) ali pa se izvajajo ročno. Učinkovite notranje
kontrole so vgrajene v vse ravni in procese delovanja družbe. Običajno se kontrolni
postopki pojavljajo v obliki:
- aktivnega poslovodstva, ki pregleduje poročila, pripravljena na nižjih ravneh in
na njihovi osnovi identificira tveganja po posameznih področjih,
- obdelave podatkov in s tem povezane kontrole – kontrola popolnosti in točnosti podatkov,
medsebojna primerjava posameznih vrednosti, ki niso v postavljenem okviru in drugo,
- fizični kontrolni postopki – na primer varovanje v sefih in
- kazalniki in drugi izračuni – primerjava podatkov med leti, primerjava podatkov
z dejavnostjo in podobno.
Pri uvajanju notranjih kontrol je zelo pomembno, da družba popiše delovanje poslovnih
procesov, pripravi ustrezne normative delovanja (pravilnike in navodila za delo).
Na osnovi normativov družba popiše tveganja v poslovnih procesih in vzpostavi kontrolne
točke, kjer so tveganja največja. Za vsako kontrolno točko je smiselno predpisati
način kontroliranja delovanja procesa in postopek odprave nepravilnosti oziroma
postopek za omejevanje nadaljnjega tveganja.
Podsistem Tax - predlagamo, da si v portalu TAX preberete
naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):
|
Zanimivosti s portala na področju TAX
|
|
1.
Obdavčitev daril poslovnim partnerjem: Zakon o dohodnini (ZDoh-2) (Uradni
list RS, št. 117/2006) (v nadaljevanju ZDoh-2) določa, da med druge dohodke sodijo
vsi tisti dohodki, ki se ne uvrščajo v nobeno izmed vrst dohodkov, ki jih zakon
posebej opredeljuje. V 2. točki 3. odstavka 105. člena ZDoh-2 darila opredeli kot
drugi dohodek. Doh-2 ne določa definicije daril. Glede na to, je potrebno definicijo
darila poiskati v primarnem zakonu, ki ureja darila – v Obligacijskem zakoniku (OZ)
(Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004, 28/2006 Odl.US: U-I-300/04-25) (v nadaljevanju
OZ). OZ v 1. odstavku 533. člena določa, da se z darilno pogodbo (katere predmet
je darilo) ena oseba zaveže na drugo osebo neodplačno
prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drug način v breme svojega premoženja
obogatiti obdarjenca, ta pa izjavi, da se s tem strinja. Iz tega razloga
predpostavljamo, da gre pri darilih za dohodke, ki jih posameznik prejme v naravi,
za njihovo pridobitev pa ni predvideno plačilo ali za izplačilo denarja, za katerega
mu ni bilo potrebno opraviti nobenega dela oz. storitve. Glede na zgornje vprašanje
je tako tudi v obravnavanem primeru. Davčna osnova za druge dohodke – in s tem tudi
za darila – je doseženi dohodek. To pomeni, da je davčna osnova za obračun davka
na dohodek fizičnih oseb vrednost pridobljenega darila. Vrednost darila se določi
na podlagi primerljive tržne cene, če to ni mogoče, pa na podlagi stroška, ki je
v zvezi s zagotovitvijo darila nastal osebi, ki je darilo podelila. Pri tem je treba
opozoriti, da je vrednost darila kot dohodka v naravi v nekaterih primerih razmeroma
težko oceniti na podlagi primerljive tržne cene, zato se kot davčna osnova lahko
opredeli strošek, ki je nastal pri zagotavljanju darila. V kolikor je darilo prejeto
v naravi, predstavlja vrednost darila neto dohodek, zato je potrebno to vrednost
»obrutiti« (faktor 1,33) in od ugotovljenega zneska obračunati akontacijo dohodnine.
Darila, ki jih posameznik prejme v posameznem letu, se pod zakonsko določenimi pogoji
ne obdavčijo z dohodnino. V skladu z drugim odstavkom 108. člena ZDoh-2,
se namreč v davčno osnovo ne všteva posamezno darilo, če njegova vrednost ne presega
€ 42 oz. če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca,
ne presega € 84.
|
|
2.
Obveznost plačevanja akontacije dohodnine od dohodkov, prejetih iz tujine, kadar
je delo opravljeno v Republiki Sloveniji: Davčni organ akontacije dohodnine
odmeri na podlagi napovedi, ki jo mora zavezanec vložiti skladno z 288. členom ZDavP-2.
Zavezanec za plačilo akontacije dohodnine je zavezanec (delojemalec) sam. Kot navaja,
tuj delodajalec napotenemu delavcu (ki opravlja delo v Sloveniji) izračuna in izplača
neto plačo tako, da od bruto plače odšteje hipotetičen davek (t.j. davek, ki bi
ga delavec plačal, če bi ostal na delu v matični državi), prav tako delodajalec
za delavca plačuje socialne prispevke v matični državi ter v njegovem imenu poravnava
davčno obveznost v Sloveniji za dohodke iz delovnega razmerja v zvezi z delom v
Sloveniji. Zavezanec je dolžan davčnemu organu napovedati bruto dohodek, v katerega
so všteti prispevki za socialno varnost, ki se plačujejo v matični državi in hipotetičen
davek, ter posebej izkazati navedene prispevke za socialno varnost in hipotetični
davek. Zmanjšanje za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi
posebnih predpisov dolžan plačati zavezanec kot delojemalec, prizna davčni organ
upoštevaje določbo drugega odstavka 41. člena ZDoh-2. Od ugotovljene davčne osnove
davčni organ odmeri akontacijo dohodnine z odločbo. Če odmerjena akontacija dohodnine
v Sloveniji presega hipotetičen davek v tujini ter takšno razliko v davku krije
tuj delodajalec (pri tem pa za ta znesek ne zmanjša delavčeve neto plače), velja
znesek tako plačane akontacije dohodnine (kot razlike v davku) za boniteto delojemalca
in se všteva v davčno osnovo od dohodka delojemalca v mesecu plačila.
|
Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:
|
Zanimivosti s portala na področju FIN
|
|
1.
Stališče št. 9 revizijskega sveta Slovenskega inštituta za revizijo glede revidiranja
poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika: Skladno s 3. točko
142. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem
prenehanju (ZFPPIPP) se za revidiranje poročila o finančnem položaju in poslovanju
dolžnika smiselno uporabljajo mednarodni standardi revidiranja. ZFPPIPP pa istočasno
zadolžuje Slovenski inštitut za revizijo za sprejetje stališča o revidiranju za
namen revidiranja tega poročila. Revizijski svet Slovenskega inštituta za revizijo
je na tej osnovi 3. julija 2008 sprejel Stališče št. 9 – Revidiranje poročila o
finančnem položaju in poslovanju dolžnika (v nadaljevanju Stališče), ki začne veljati
s 1. oktobrom 2008. V 3. členu Stališča je revidiranje poročila opredeljeno kot:
- revidiranje bilance stanja, katere presečni dan je zadnji dan zadnjega koledarskega
trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave, ter izkaza
poslovnega izida in denarnih tokov dolžnika za enako obdobje, skupaj s pojasnili
k tem računovodskim izkazom,
- preiskovanje seznama navadnih terjatev upnikov do dolžnika,
- preiskovanje seznama podrejenih terjatev upnikov do dolžnika
- preiskovanje seznama ločitvenih upnikov dolžnika in
- preiskovanje zneska povprečnih mesečnih stroškov rednega poslovanja dolžnika.
Revizija računovodskih izkazov se po določilih 4. člena Stališča opravi v skladu
z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, zakonom, ki ureja revidiranje in drugimi
pravili revidiranja, ki se nanašajo na revidiranje računovodskih izkazov. Vse ostale
točke poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika (3. člen Stališča) se
revidirajo s smiselno uporabo Mednarodnega standarda poslov preiskovanja 2400.
|
|
2.
Odpis blaga: O odpisu blaga govorimo takrat, ko za že knjigovodsko evidentirano
blago, praviloma s popisom ugotovimo, da knjigovodsko evidentirana količina blaga
ni identična skladiščeni količini blaga. To pomeni, da je v zvezi s popisanim blagom
nastal določen primanjkljaj, ki ga moramo ustrezno knjigovodsko evidentirati in
obračunati. Pravilnik o stopnjah običajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje,
okvara) (Uradni list RS, št. 42/2007) določa običajni primanjkljaj in uničenje blaga
iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki je običajno neločljivo povezan
s skladiščenjem, prevozom in prodajo blaga pri opravljanju dejavnosti trgovine na
debelo in trgovine na drobno. Običajni primanjkljaj se šteje za najvišjo še dovoljeno
vrednost odpisa blaga, ki lahko nastane ob skrbnem in strokovnem ravnanju z blagom,
od katerega se ne obračuna in ne plačuje davka na dodano vrednost. Odpis blaga se
izračuna od nabavne vrednosti nabavljenega blaga. Od odpisa, ki presega odpis na
podlagi maksimalnih stopenj se obračuna in namreč plačuje davek na dodano vrednost.
V skladu s 7. členom Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) (Uradni list RS,
št. 117/2006) in 17. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost
(Uradni list RS, št. 141/2006) se namreč šteje primanjkljaj blaga za uporabo za
neposlovne namene, od katere se plača davek na dodano vrednost.
|
|
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
|
|
Obrazci:
Poročilo o kratkoročnih terjatvah in obveznostih iz poslovanja z nerezidenti,
Poročilo o prejetih in danih kreditih ter depozitih z nerezidenti,
Poročilo o kupljenih/prodanih tujih dolžniških vrednostnih papirjih mimo domačih
posrednikov
Rok: 28.11.2008, poročanje Banki Slovenije za pretekli mesec
Obrazec DDV-O za obračun davka na dodano vrednost za obdobje,
Priloga A k obrazcu DDV-O
Rok: 28.11.2008 (1.12.2008), poročanje Davčni upravi RS za pretekli mesec
|
Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja
EU, praktikum
|
Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 17.11. do 23.11.2008
so izšle naslednje številke Uradnega lista: 108/2008, 109/2008 in 110/2008)
|
|
Pravilnik o dostavi podatkov za odmero dohodnine za leto 2008
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 108/2008 z dne 17.11.2008, velja od
18.11.2008
S pravilnikom se določajo vrsta, oblika in način dajanja podatkov za odmero dohodnine
za leto 2008. Zavezanci za dajanje podatkov, določeni v prvem, drugem in šestem
odstavku 337. člena, prvem odstavku 338. člena ter v 339. členu
Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), dostavijo podatke po vrstah, v obliki
in na način, določen v Prilogi, ki je sestavni del pravilnika. Podatki za odmero
dohodnine se pošljejo davčnemu organu in zavezancem za dohodnino najpozneje do 31.
januarja 2009.
Podatki se pošljejo v elektronski obliki po sistemu eDavki na spletni naslov
http://edavki.durs.si.
Če pri zavezancu za dajanje podatkov nastopijo statusne spremembe zaradi združitve
in delitve, predloži podatke za odmero dohodnine ustrezen pravni naslednik.
Ob stečaju ali likvidaciji zavezanca za dajanje podatkov, kadar ni pravnega naslednika,
pošlje podatke za odmero dohodnine stečajni ali likvidacijski upravitelj.
Ob prenehanju obstoja zavezanca za dajanje podatkov iz drugih razlogov pošlje podatke
pravna oziroma fizična oseba, pri kateri se hranijo poslovne knjige in knjigovodska
dokumentacija.
|
|
Pravilnik o obrazcu informativnega izračuna dohodnine in obrazcu napovedi za odmero
dohodnine za leto 2008
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 109/2008 z dne 19.11.2008, velja od
20.11.2008
S pravilnikom se določata vsebina in oblika obrazca informativnega izračuna dohodnine
za leto 2008 in obrazca napovedi za odmero dohodnine za leto 2008.
Davčni organ na obrazcu informativnega izračuna dohodnine za leto 2008, ki je Priloga
1 pravilnika, za zavezanca sestavi izračun dohodnine za leto 2008 in mu ga vroči
najpozneje do 31. maja 2009.
Zavezanci za dohodnino, ki morajo vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2008,
jo vložijo na obrazcu, ki je Priloga 2 pravilnika, ali na obrazcu, ki po vsebini
in obliki ustreza obrazcu, ki je določen s tem pravilnikom. Obrazec napovedi je
skupaj z navodili za izpolnjevanje objavljen na spletnih straneh Davčne uprave Republike
Slovenije (http://www.sigov.si/durs in http://eDavki.durs.si).
|
|
Pravilnik o vodenju razvidov po Zakonu o športu
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 108/2008 z dne 17.11.2008,
velja od 2.12.2008
Pravilnik določa postopek vpisa v razvid in postopek izbrisa iz razvida vrhunskih
in drugih športnikov, razvida strokovnih delavcev v športu, razvida izvajalcev letnega
programa, razvida športnih objektov, razvida velikih mednarodnih športnih prireditev
v Sloveniji in razvida javnih zavodov v športu ter obliko teh razvidov. Razvide
vodi ministrstvo, pristojno za šport.
Subjekti, ki pri posameznem razvidu ministrstvu posredujejo podatke za vpis v ta
razvid, so upravičeni do vpogleda v te podatke v posameznem elektronskem razvidu,
pri čemer gesla za dostop v posamezen elektronski razvid dodeljuje ministrstvo.
Ministrstvo lahko posameznemu subjektu, ki je upravičen do vpogleda v podatke v
posameznem elektronskem razvidu, dodeli samo eno geslo.
|
|
Z 20.11.2008 so začele veljati spremembe in dopolnitve naslednjih zakonov:
|
|
Tedenski izbor zakonodaje
|
|
Navodilo za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 107/2008 z dne 14.11.2008,
velja od 1.1.2009
Navodilo podrobneje predpisuje vsebino, obliko in roke naslednjih poročil:
- Poročilo o kratkoročnih terjatvah in obveznostih iz poslovanja z nerezidenti – SKV
- Poročilo o storitveni menjavi in delu blagovne menjave s tujino, ter o tekočih /
kapitalskih transferih – BST
- Poročilo o prejetih in danih kreditih ter depozitih z nerezidenti – KRD
- Poročilo o kupljenih / prodanih tujih dolžniških vrednostnih papirjih mimo domačih
posrednikov – DVP
- Letno poročilo o kapitalskih naložbah med rezidenti in nerezidenti – SN
- Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah med rezidenti in nerezidenti – transakcije
– SN-T
- Poročilo o plačilnem prometu s tujino – VP60 in VP70.
Obvezniki so dolžni hraniti navedena poročila oziroma ustrezne evidence najmanj
dve leti na predpisanem mediju oziroma v arhivu.
|
Koledar
obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice
Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec
november, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na
vse razpisane aktualne seminarje. Novice
pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko
relevantne dokumente.
Ta teden izpostavljamo seminar
Zaposlitev ali samozaposlitev?.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v
Arhivu številk.
Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi
v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do
dokumentov v zaprtem delu portala.
|