Tax-Fin-Lex, Davčne, finančne in pravne informacije  

Številka 40, letnik III, 2. december 2008


Oglejte si tudi: Tax-Fin-Lex HR

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Zakorakali smo v december in marsikatero podjetje je že napovedalo, da bo v tem mesecu izplačalo trinajsto plačo ali pa božičnico. V današnji osrednji temi bomo predstavili nekaj razlik med božičnico in trinajsto plačo ter davčne obveznosti, ki izhajajo iz posamezne vrste izplačila.

Tema tedna: Izplačilo božičnice ali trinajste plače

V mesecu decembru je postal običaj, da podjetja, ki dobro poslujejo zaposlenim izplačajo nekakšen dodatek k plači: trinajsto plačo ali pa božičnico. Od vrste dogovora je odvisno za kakšno izplačilo gre, za pravice, ki iz tega izhajajo in za način obdavčitve.

Trinajsta plača je izplačilo, ima osnovo v 126. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), (Uradni list RS, št. 42/2002 do št. 45/2008), ki določa: »Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Pri plači mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.«

Pri trinajsti plači gre torej za izplačilo na osnovi pogodbe o zaposlitvi ali kolektivne pogodbe. Delodajalec mora na osnovi ugotovljene uspešnosti poslovanja in skladno s pogodbo nagraditi delavce v obliki izplačila, katerega višina je lahko določena vnaprej ali pa tudi ne. Gre torej za del plače, ki je obdavčen z vsemi davki, prispevki in davkom na plače. Izplačani znesek se skladno s 39. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), (Uradni list RS, št. 106/1999 do št. 10/2008) všteva v pokojninsko osnovo.

Božičnica je del izrednega dogovora po sklepu poslovodstva. Takšno izplačilo se skladno z 37. členom Zakona o dohodnini (Zdoh-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do št. 92/2008) šteje za drug prejemek iz delovnega razmerja. Drug prejemek iz delovnega razmerja je obdavčen z dohodnino in vsemi prispevki za socialno varnost. Davek na izplačane plače se ne plača. Božičnica se ne všteva v pokojninsko osnovo.

Iz napisanega sledi, da je trinajsta plača za zaposlene ugodnejša od božičnice, ker se všteva v pokojninsko osnovo. Na drugi strani pa je za delodajalce trinajsta plača, izplačana v decembru dražja kot božičnica, ker morajo plačati tudi davek na izplačane plače. V kolikor se delodajalci odločijo za izplačilo trinajste plače v januarju 2009 razlike ni več, ker je s 1.1.2009 davek na izplačane plače ukinjen.

Na koncu naj še povemo, da so plače in druga izplačila, povezana z zaposlitvijo (tudi trinajsta plača in božičnica) skladno s 35. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), (Uradni list RS, št. 117/2006 do št. 92/2008) davčno priznan odhodek.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v portalu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
1. Izdajanje računov s strani tretje osebe in DDV evidence: Obveznost izdajanja računov ureja 81. člen Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07). Ta določa, da mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da je za dobave blaga ali storitev izdan račun. Račun izda davčni zavezanec, lahko pa ga izda tudi kupec blaga ali naročnik storitev ali tretja oseba v imenu in za račun davčnega zavezanca pod pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za finance. Pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko izda račun tudi kupec blaga ali naročnik storitev ali tretja oseba v imenu in za račun davčnega zavezanca predpisuje Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – Pravilnik (Uradni list RS št. 141/06, 52/07, 120/07 in 21/08) v 136. členu. Ta določa, da lahko račun izda tudi tretja oseba v imenu in za račun dobavitelja blaga ali izvajalca storitve – davčnega zavezanca, identificiranega za namene DDV, na podlagi predhodno sklenjenega pisnega dogovora za tak način izdaje računa. V navedenem členu pravilnika je predpisana tudi vsebina dogovora, ki pooblašča tretjo osebo za izdajo računa. Zakonodaja s področja DDV torej dovoljuje, da tretja oseba izda račun v imenu in za račun dobavitelja blaga ali storitev. Davčna zavezanca morata o takšnem načinu zaračunavanja blaga skleniti pisni dogovor. V situaciji, ki jo v dopisu opisuje zavezanec, pa bi družba A izdala en račun, na katerem bi zaračunala prodajo blaga, ki je v lasti družbe B (izdaja računa v imenu in za račun družbe B) in prodajo svojega blaga. Tako bo dejansko izdala en dokument, na katerem bosta prikazani dve transakciji, obe opravljeni istemu kupcu, in sicer dobava blaga, ki jo opravi družba A in dobava blaga, ki jo opravi družba B istemu kupcu.
2. Prodaja stanovanjskih objektov neposredno investitorju in uporaba nižje stopnje DDV: Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07) v prvem odstavku 41. člena določa, da se DDV obračunava in plačuje po splošni stopnji 20 % od davčne osnove. ZDDV-1 v drugem odstavku 41. člena ZDDV-1 določa, da se DDV obračunava in plačuje po nižji stopnji 8,5 % od davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge I, ki je priloga tega zakona in njegov sestavni del. Iz 11. točke Priloge I k ZDDV-1 izhaja, da se DDV obračunava in plačuje po nižji stopnji 8,5 % od dobave stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje, ter delov teh objektov, če so del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili le-teh. Na podlagi tretjega odstavka 41. člena ZDDV-1 se po nižji stopnji 8,5 % od davčne osnove obračunava in plačuje tudi od stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje, ter delov teh objektov, ki niso del socialne politike, in vključno z gradnjo, obnovo in popravili teh. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07 in 21/08) v prvem odstavku 54. člena določa, da se po stopnji 8,5 % iz 11. točke Priloge I k ZDDV-1 obdavčuje gradnja in dobava stanovanj, stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov in stanovanjskih stavb za posebne namene ali njim pripadajočih delov ter njihova gradnja, obnova in popravila, kadar so zaračunani neposredno investitorju. Po določbi pravilnika se stanovanjski objekti obdavčujejo po nižji stopnji, kadar so zaračunani neposredno investitorju. ZDDV-1 in pravilnik ne opredelita pojma »investitor«, vendar pa iz dosedanjih pojasnil zakonodajalca izhaja široka razlaga pojma investitor. Po tej razlagi se kot neposredni investitor šteje tudi podjetje, ki gradi stanovanjske objekte za trg.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
1. Odgovornost poslovodstva in nadzornih organov podjetja: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) opredeljuje odgovornost poslovodstva in nadzora v 263. členu kot obveznost , da svoje naloge opravljajo v dobro družbe, s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Zavezani so tudi k varovanju poslovne skrivnosti družbe. Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za povzročeno škodo, razen če dokažejo, da je škoda nastala, čeprav so pošteno in vestno izpolnjevali svoje obveznosti oziroma je dejanje, s katerim je bila povzročena škoda temeljilo na zakonitem skupščinskem sklepu. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (odslej ZFPPIPP) je v bistvu povzel odškodninsko odgovornost po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij ZFPPod. V 42. In 43. členu ZFPPIPP določa odškodninsko odgovornost članov poslovodstva in nadzora za škodo upnikom, če bi bili v stečajnem postopku oškodovani. Višina odškodnine je določena v 44. členu ZFPPIPP. Posamezni član poslovodstva ali nadzornega sveta je odgovoren upnikom za škodo zaradi nepopolnega poplačila njihovih terjatev do višine dvakratnega skupnega zneska vseh njegovih prejemkov za opravljanje funkcije člana poslovodstva ali nadzornega sveta v letu, v katerem je do izvedbe ali opustitve škodnih dejanj po ZFPPIPP prišlo, vendar pri članih poslovodstva:
  • ne manj kot 150.000,00 € pri veliki družbi,
  • ne manj kot 50.000,00 € pri srednje veliki družbi in
  • ne manj kot 20.000,00 € pri majhni družbi ali drugi pravni osebi.
Odškodninska odgovornost se ne omeji, če je bilo dejanje izvedeno ali opuščeno namenoma ali iz hude malomarnosti. Odškodninska odgovornost po ZFPPIPP ne izključuje odškodninske odgovornosti članov poslovodstva in nadzornega sveta po drugih zakonih.
2. Prevrednotovanje dolgoročnih rezervacij: V skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 10.21 se rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve ne prevrednotujejo. Na koncu obračunskega obdobja se rezervacije popravijo tako, da je njihova vrednost enaka sedanji vrednosti izdatkov, ki so po predvidevanjih potrebni za poravnavo obveze. Rezervacije za določen namen se v skladu s SRS 10.22 povečajo, če po predvidevanjih ne omogočajo pokritja ustreznih stroškov v prihodnjih letih. Za ta primanjkljaj je treba povečati njihovo knjigovodsko vrednost in ustrezne odhodke. Rezervacije za določen namen se v skladu s SRS 10.22 zmanjšajo, če po predvidevanjih presegajo pokritje ustreznih stroškov v prihodnjih letih. Za ta presežek je treba zmanjšati njihovo knjigovodsko vrednost in povečati ustrezne prihodke. Po koncu obdobja, za katero je bila oblikovana rezervacija, se njen celotni neporabljeni del prenese med ustrezne prihodke.

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 24.11. do 30.11.2008 sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 111/2008 in 112/2008)
tfl Pravilnik o uveljavljanju oprostitev plačila davka na dodano vrednost in trošarin na uvoz blaga za osebe, ki potujejo iz tretjih držav
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 112/2008 z dne 28.11.2008, velja od 1.12.2008

Določbe pravilnika se nanašajo na blago oziroma trošarinske izdelke, uvožene v osebni prtljagi oseb, ki potujejo iz tretje države ali z ozemlja, na katerem se določbe Skupnosti o DDV oziroma trošarinah, kakor je določeno v 2. členu pravilnika, ne uporabljajo.
Kadar potovanje vključuje tranzit prek ozemlja tretje države ali se začne na ozemlju iz druge alineje 2. člena tega pravilnika, se ta pravilnik uporablja le, če potnik ne more dokazati, da je bilo blago v prtljagi pridobljeno v skladu s splošnimi pogoji, ki urejajo obdavčitev v državi članici, kjer je bilo kupljeno, in ni upravičeno do nobenega vračila DDV ali trošarine.
Prelet preko ozemlja tretje države ali ozemlja iz druge alineje 2. člena tega pravilnika brez pristanka, se ne šteje za tranzit.
Blago, uvoženo v osebni prtljagi potnikov, je oproščeno plačila DDV in trošarin pod pogojem, da je uvoz nekomercialne narave in pod pogojem, da ne presega mejnih vrednosti ali količin, določenih s tem pravilnikom.
Oprostitev plačila DDV in trošarin se nanaša na uvoz blaga, razen blaga iz 5. člena tega pravilnika, katerega skupna vrednost ne presega 300 EUR na osebo. Za potnike v zračnem in pomorskem prometu znaša ta vrednost 430 EUR.

tfl Sklep o dopolnitvi Sklepa o kreditnih zavarovanjih
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 112/2008 z dne 28.11.2008, velja od 6.12.2008, uporablja se od 1.1.2009

V Sklepu o kreditnih zavarovanjih se doda nov 121.a člen, ki se glasi:

121.a člen
Ne glede na drugo alinejo točke (b) 17. člena tega sklepa se do 31. 12. 2009 kot neodvisni cenilci za ocenjevanje vrednosti nepremičnin štejejo tudi pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, ki so bili imenovani na podlagi zakona, ki ureja sodišča, če uporabljajo metode vrednotenja, ki temeljijo na mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti.

tfl Navodilo o dopolnitvi Navodila za izvajanje Sklepa o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 112/2008 z dne 28.11.2008, velja od 29.11.2008

V Navodilu za izvajanje Sklepa o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic se doda nova 14.a točka, ki se glasi:

14.a točka
Ne glede na drugi stavek 13 (b) točke se količnik likvidnosti prvega razreda izračunava kot razmerje med seštevkom vseh naložb, brez upoštevanja vrstice A110 in seštevkom vseh obveznosti, vendar pa količnik likvidnosti prvega razreda izračunan na način iz 13 (b) točke ne sme biti nižji od 0,90.

Določba preneha veljati z dnem razveljavitve oziroma najkasneje dne 31. 12. 2009.

Tedenski izbor zakonodaje
tfl Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 109/2008 z dne 19.11.2008, velja od 20.11.2008

Pravilnik podrobneje ureja izvrševanje dela v splošno korist, s katerim sodišče nadomesti kazen zapora do dveh let. Smiselno se uporablja tudi za izvrševanje dela v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, s katerim sodišče nadomesti plačilo globe, izrečene v postopku o prekršku. Delo v splošno korist ne sme biti namenjeno pridobivanju dobička. Napotena oseba ne krije stroškov izvrševanja dela v splošno korist.
Oseba, napotena na delo v splošno korist, je obsojenec, ki mu je kazen zapora nadomeščena z delom v splošno korist, ali storilec prekrška, ki mu je plačilo globe, izrečene v postopku o prekršku, nadomeščeno z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
Izvajalska organizacija, v kateri napotena oseba opravlja delo v splošno korist, je lahko vsaka pravna oseba v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi nepridobitno dejavnost. Delo v splošno korist se lahko opravlja tudi v okviru samoupravne lokalne skupnosti.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec december, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Kako zaposliti prve sodelavce?.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.



Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

TFL Glasnik ste prejeli v skladu s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex ob registraciji, naročništvu, s prijavo na TFL Glasnik, ali na osnovi strinjanja v telemarketinškem intervjuju o obveščanju.
V kolikor časopisa ne želite več prejemati, se lahko odjavite tukaj.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.