Oglejte si tudi:
Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!
Zakorakali smo v december in marsikatero podjetje je že napovedalo, da bo v tem
mesecu izplačalo trinajsto plačo ali pa božičnico. V današnji osrednji temi bomo
predstavili nekaj razlik med božičnico in trinajsto plačo ter davčne obveznosti,
ki izhajajo iz posamezne vrste izplačila.
Tema tedna: Izplačilo božičnice ali trinajste plače
V mesecu decembru je postal običaj, da podjetja, ki dobro poslujejo zaposlenim izplačajo
nekakšen dodatek k plači: trinajsto plačo ali pa božičnico. Od vrste dogovora je
odvisno za kakšno izplačilo gre, za pravice, ki iz tega izhajajo in za način obdavčitve.
Trinajsta plača je izplačilo, ima osnovo v 126. členu
Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), (Uradni list RS, št. 42/2002 do št. 45/2008),
ki določa: »Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki
mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno
s kolektivno pogodbo. Pri plači mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom
oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca. Plača je sestavljena
iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače
je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le to dogovorjeno s kolektivno pogodbo
ali pogodbo o zaposlitvi.«
Pri trinajsti plači gre torej za izplačilo na osnovi pogodbe o zaposlitvi ali kolektivne
pogodbe. Delodajalec mora na osnovi ugotovljene uspešnosti poslovanja in skladno
s pogodbo nagraditi delavce v obliki izplačila, katerega višina je lahko določena
vnaprej ali pa tudi ne. Gre torej za del plače, ki je obdavčen z vsemi davki, prispevki
in davkom na plače. Izplačani znesek se skladno s 39. členom
Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), (Uradni list
RS, št. 106/1999 do št. 10/2008) všteva v pokojninsko osnovo.
Božičnica je del izrednega dogovora po sklepu poslovodstva. Takšno izplačilo
se skladno z 37. členom
Zakona o dohodnini (Zdoh-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do št. 92/2008)
šteje za drug prejemek iz delovnega razmerja. Drug prejemek iz delovnega razmerja
je obdavčen z dohodnino in vsemi prispevki za socialno varnost. Davek na izplačane
plače se ne plača. Božičnica se ne všteva v pokojninsko osnovo.
Iz napisanega sledi, da je trinajsta plača za zaposlene ugodnejša od božičnice,
ker se všteva v pokojninsko osnovo. Na drugi strani pa je za delodajalce trinajsta
plača, izplačana v decembru dražja kot božičnica, ker morajo plačati tudi davek
na izplačane plače. V kolikor se delodajalci odločijo za izplačilo trinajste plače
v januarju 2009 razlike ni več, ker je s 1.1.2009 davek na izplačane plače ukinjen.
Na koncu naj še povemo, da so plače in druga izplačila, povezana z zaposlitvijo
(tudi trinajsta plača in božičnica) skladno s 35. členom
Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), (Uradni list RS, št.
117/2006 do št. 92/2008) davčno priznan odhodek.
Podsistem Tax - predlagamo, da si v portalu TAX preberete
naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):
|
Zanimivosti s portala na področju TAX
|
|
1.
Izdajanje računov s strani tretje osebe in DDV evidence: Obveznost izdajanja
računov ureja 81. člen Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS,
št. 117/06 in 52/07). Ta določa, da mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da je
za dobave blaga ali storitev izdan račun. Račun izda davčni zavezanec, lahko pa
ga izda tudi kupec blaga ali naročnik storitev ali tretja oseba v imenu in za račun
davčnega zavezanca pod pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
Pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko izda račun tudi kupec blaga ali naročnik
storitev ali tretja oseba v imenu in za račun davčnega zavezanca predpisuje Pravilnik
o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – Pravilnik (Uradni list RS št. 141/06,
52/07, 120/07 in 21/08) v 136. členu. Ta določa, da lahko račun izda tudi tretja
oseba v imenu in za račun dobavitelja blaga ali izvajalca storitve – davčnega zavezanca,
identificiranega za namene DDV, na podlagi predhodno sklenjenega pisnega dogovora
za tak način izdaje računa. V navedenem členu pravilnika je predpisana tudi vsebina
dogovora, ki pooblašča tretjo osebo za izdajo računa. Zakonodaja s področja DDV
torej dovoljuje, da tretja oseba izda račun v imenu in za račun dobavitelja blaga
ali storitev. Davčna zavezanca morata o takšnem načinu zaračunavanja blaga skleniti
pisni dogovor. V situaciji, ki jo v dopisu opisuje zavezanec, pa bi družba A izdala
en račun, na katerem bi zaračunala prodajo blaga, ki je v lasti družbe B (izdaja
računa v imenu in za račun družbe B) in prodajo svojega blaga. Tako bo dejansko
izdala en dokument, na katerem bosta prikazani dve transakciji, obe opravljeni istemu
kupcu, in sicer dobava blaga, ki jo opravi družba A in dobava blaga, ki jo opravi
družba B istemu kupcu.
|
|
2.
Prodaja stanovanjskih objektov neposredno investitorju in uporaba nižje stopnje
DDV: Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06
in 52/07) v prvem odstavku 41. člena določa, da se DDV obračunava in plačuje po
splošni stopnji 20 % od davčne osnove. ZDDV-1 v drugem odstavku 41. člena ZDDV-1
določa, da se DDV obračunava in plačuje po nižji stopnji 8,5 % od davčne osnove
za dobave blaga in storitev iz Priloge I, ki je priloga tega zakona in njegov sestavni
del. Iz 11. točke Priloge I k ZDDV-1 izhaja, da se DDV obračunava in plačuje po
nižji stopnji 8,5 % od dobave stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih
za trajno bivanje, ter delov teh objektov, če so del socialne politike, vključno
z gradnjo, obnovo in popravili le-teh. Na podlagi tretjega odstavka 41. člena ZDDV-1
se po nižji stopnji 8,5 % od davčne osnove obračunava in plačuje tudi od stanovanj,
stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje, ter delov teh objektov,
ki niso del socialne politike, in vključno z gradnjo, obnovo in popravili teh. Pravilnik
o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07 in 21/08) v prvem odstavku 54. člena določa, da se po stopnji 8,5
% iz 11. točke Priloge I k ZDDV-1 obdavčuje gradnja in dobava stanovanj, stanovanjskih
objektov ali njim pripadajočih delov in stanovanjskih stavb za posebne namene ali
njim pripadajočih delov ter njihova gradnja, obnova in popravila, kadar so zaračunani
neposredno investitorju. Po določbi pravilnika se stanovanjski objekti obdavčujejo
po nižji stopnji, kadar so zaračunani neposredno investitorju. ZDDV-1 in pravilnik
ne opredelita pojma »investitor«, vendar pa iz dosedanjih pojasnil zakonodajalca
izhaja široka razlaga pojma investitor. Po tej razlagi se kot neposredni investitor
šteje tudi podjetje, ki gradi stanovanjske objekte za trg.
|
Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:
|
Zanimivosti s portala na področju FIN
|
|
1.
Odgovornost poslovodstva in nadzornih organov podjetja: Zakon o gospodarskih
družbah (ZGD-1) opredeljuje odgovornost poslovodstva in nadzora v 263. členu kot
obveznost , da svoje naloge opravljajo v dobro družbe, s skrbnostjo vestnega in
poštenega gospodarstvenika. Zavezani so tudi k varovanju poslovne skrivnosti družbe.
Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za povzročeno škodo,
razen če dokažejo, da je škoda nastala, čeprav so pošteno in vestno izpolnjevali
svoje obveznosti oziroma je dejanje, s katerim je bila povzročena škoda temeljilo
na zakonitem skupščinskem sklepu. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi
insolventnosti in prisilnem prenehanju (odslej ZFPPIPP) je v bistvu povzel odškodninsko
odgovornost po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij ZFPPod. V 42. In 43. členu
ZFPPIPP določa odškodninsko odgovornost članov poslovodstva in nadzora za škodo
upnikom, če bi bili v stečajnem postopku oškodovani. Višina odškodnine je določena
v 44. členu ZFPPIPP. Posamezni član poslovodstva ali nadzornega sveta je odgovoren
upnikom za škodo zaradi nepopolnega poplačila njihovih terjatev do višine dvakratnega
skupnega zneska vseh njegovih prejemkov za opravljanje funkcije člana poslovodstva
ali nadzornega sveta v letu, v katerem je do izvedbe ali opustitve škodnih dejanj
po ZFPPIPP prišlo, vendar pri članih poslovodstva:
- ne manj kot 150.000,00 € pri veliki družbi,
- ne manj kot 50.000,00 € pri srednje veliki družbi in
- ne manj kot 20.000,00 € pri majhni družbi ali drugi pravni osebi.
Odškodninska odgovornost se ne omeji, če je bilo dejanje izvedeno ali opuščeno namenoma
ali iz hude malomarnosti. Odškodninska odgovornost po ZFPPIPP ne izključuje odškodninske
odgovornosti članov poslovodstva in nadzornega sveta po drugih zakonih.
|
|
2.
Prevrednotovanje dolgoročnih rezervacij: V skladu s Slovenskim računovodskim
standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS)
SRS 10.21 se rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve ne prevrednotujejo.
Na koncu obračunskega obdobja se rezervacije popravijo tako, da je njihova vrednost
enaka sedanji vrednosti izdatkov, ki so po predvidevanjih potrebni za poravnavo
obveze. Rezervacije za določen namen se v skladu s SRS 10.22 povečajo, če po predvidevanjih
ne omogočajo pokritja ustreznih stroškov v prihodnjih letih. Za ta primanjkljaj
je treba povečati njihovo knjigovodsko vrednost in ustrezne odhodke. Rezervacije
za določen namen se v skladu s SRS 10.22 zmanjšajo, če po predvidevanjih presegajo
pokritje ustreznih stroškov v prihodnjih letih. Za ta presežek je treba zmanjšati
njihovo knjigovodsko vrednost in povečati ustrezne prihodke. Po koncu obdobja, za
katero je bila oblikovana rezervacija, se njen celotni neporabljeni del prenese
med ustrezne prihodke.
|
Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja
EU, praktikum
|
Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 24.11. do 30.11.2008
sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 111/2008 in 112/2008)
|
|
Pravilnik o uveljavljanju oprostitev plačila davka na dodano vrednost in trošarin
na uvoz blaga za osebe, ki potujejo iz tretjih držav
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 112/2008 z dne 28.11.2008, velja od
1.12.2008
Določbe pravilnika se nanašajo na blago oziroma trošarinske izdelke, uvožene v osebni
prtljagi oseb, ki potujejo iz tretje države ali z ozemlja, na katerem se določbe
Skupnosti o DDV oziroma trošarinah, kakor je določeno v 2. členu pravilnika, ne
uporabljajo.
Kadar potovanje vključuje tranzit prek ozemlja tretje države ali se začne na ozemlju
iz druge alineje 2. člena tega pravilnika, se ta pravilnik uporablja le, če potnik
ne more dokazati, da je bilo blago v prtljagi pridobljeno v skladu s splošnimi pogoji,
ki urejajo obdavčitev v državi članici, kjer je bilo kupljeno, in ni upravičeno
do nobenega vračila DDV ali trošarine.
Prelet preko ozemlja tretje države ali ozemlja iz druge alineje 2. člena tega pravilnika
brez pristanka, se ne šteje za tranzit.
Blago, uvoženo v osebni prtljagi potnikov, je oproščeno plačila DDV in trošarin
pod pogojem, da je uvoz nekomercialne narave in pod pogojem, da ne presega mejnih
vrednosti ali količin, določenih s tem pravilnikom.
Oprostitev plačila DDV in trošarin se nanaša na uvoz blaga, razen blaga iz 5. člena
tega pravilnika, katerega skupna vrednost ne presega 300 EUR na osebo. Za potnike
v zračnem in pomorskem prometu znaša ta vrednost 430 EUR.
|
|
Sklep o dopolnitvi Sklepa o kreditnih zavarovanjih
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 112/2008 z dne 28.11.2008,
velja od 6.12.2008, uporablja se od
1.1.2009
V
Sklepu o kreditnih zavarovanjih se doda nov 121.a člen, ki se glasi:
121.a člen
Ne glede na drugo alinejo točke (b) 17. člena tega sklepa se do 31. 12. 2009 kot
neodvisni cenilci za ocenjevanje vrednosti nepremičnin štejejo tudi pooblaščeni
ocenjevalci vrednosti nepremičnin, ki so bili imenovani na podlagi zakona, ki ureja
sodišča, če uporabljajo metode vrednotenja, ki temeljijo na mednarodnih standardih
ocenjevanja vrednosti.
|
|
Navodilo o dopolnitvi Navodila za izvajanje Sklepa o minimalnih zahtevah za zagotavljanje
ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 112/2008 z dne 28.11.2008, velja od
29.11.2008
V
Navodilu za izvajanje Sklepa o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne
pozicije bank in hranilnic se doda nova 14.a točka, ki se glasi:
14.a točka
Ne glede na drugi stavek 13 (b) točke se količnik likvidnosti prvega razreda izračunava
kot razmerje med seštevkom vseh naložb, brez upoštevanja vrstice A110 in seštevkom
vseh obveznosti, vendar pa količnik likvidnosti prvega razreda izračunan na način
iz 13 (b) točke ne sme biti nižji od 0,90.
Določba preneha veljati z dnem razveljavitve oziroma najkasneje dne 31. 12. 2009.
|
|
Tedenski izbor zakonodaje
|
|
Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 109/2008 z dne 19.11.2008, velja od
20.11.2008
Pravilnik podrobneje ureja izvrševanje dela v splošno korist, s katerim sodišče
nadomesti kazen zapora do dveh let. Smiselno se uporablja tudi za izvrševanje dela
v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, s katerim sodišče nadomesti
plačilo globe, izrečene v postopku o prekršku. Delo v splošno korist ne sme biti
namenjeno pridobivanju dobička. Napotena oseba ne krije stroškov izvrševanja dela
v splošno korist.
Oseba, napotena na delo v splošno korist, je obsojenec, ki mu je kazen zapora nadomeščena
z delom v splošno korist, ali storilec prekrška, ki mu je plačilo globe, izrečene
v postopku o prekršku, nadomeščeno z opravo določene naloge v splošno korist ali
korist samoupravne lokalne skupnosti.
Izvajalska organizacija, v kateri napotena oseba opravlja delo v splošno korist,
je lahko vsaka pravna oseba v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi nepridobitno
dejavnost. Delo v splošno korist se lahko opravlja tudi v okviru samoupravne lokalne
skupnosti.
|
Koledar
obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice
Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec
december, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na
vse razpisane aktualne seminarje. Novice
pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko
relevantne dokumente.
Ta teden izpostavljamo seminar
Kako zaposliti prve sodelavce?.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v
Arhivu številk.
Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi
v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do
dokumentov v zaprtem delu portala.
|