---

Oglejte si tudi:

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Upamo, da ste praznične dneve preživeli čim lepše. Žal vse prijetno hitro mine in pred nami so že prve zahteve po oddaji davčnih napovedi. Najprej bodo davčni zavezanci morali oddati napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem.

Tema tedna: Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem

Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem mora davčni zavezanec vložiti v 15. dneh od prejema dohodka iz oddajanja premoženja v najem, če najemnino izplača oseba, ki ni plačnik davka skladno z 58. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), (Uradni list RS, št. 117/06 in 24/08) (v nadaljevanju ZDavP-2): pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki izplača dohodek, od katerega se skladno z ZdavP-2 ali z zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj.

V primeru, da davčni zavezanec prejema dohodek iz naslova oddajanja premoženja v najem za več mesecev v letu, vloži napoved v 15. dneh po poteku časa, za katerega je bilo dano premoženje v najem, vendar najkasneje do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto.

Vsebino obrazcev za napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem in obrazce same predpisuje Pravilnik o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine in o obrazcih za napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz kapitala (Uradni list RS, št. 138/06 in 119/08).

Kaj se šteje za dohodek iz oddajanja premoženja v najem je opredeljeno v 75. členu Zakona o dohodnini (Zdoh-2), (Uradni list RS, št. 117/06 do 78/08) (v nadaljevanju Zdoh-2). Kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem se obdavčuje najemnina in druga nadomestila, povezana z oddajanjem premoženja v najem, ki jih plačuje najemnik, zlasti pa:

• obveznosti in storitve, za katere se je zavezal ali jih je opravil najemnik, razen obratovalnih stroškov, ki jih za najeto premoženje plačuje najemnik,
• premije, nadomestila, odškodnine in podobne dohodke.

Skladno s 76. členom Zdoh-2 se dohodnina ne plačuje od:

• dohodka iz oddajanja premičnin v najem, razen od dohodka iz oddajanja opreme, bivalnika in prevoznega sredstva v najem,
• materialnih vlaganj najemnika, ki ohranjajo vrednost kmetijskega ali gozdnega zemljišča,
• dohodka preživljanca po pogodbi o dosmrtnem preživljanju,
• dohodka za odstop prostora za izvedbo volitev ali referenduma na državni ali lokalni ravni, izvedenih v skladu z zakonom, če dohodek ne presega 42 eurov.

Davčno osnovo določa 77. člen Zdoh-2 kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem, zmanjšan za normirane stroške v višini 40% od dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v najem. Zavezanec za davek lahko, skladno z 2. odstavkom 77. člena Zdoh-2, namesto normiranih stroškov uveljavlja dejanske stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, če jih v času oddajanja v najem za navedeno premoženje plačuje sam. Dejanski stroški vzdrževanja se priznajo na podlagi računov.

Davčni zavezanec mora plačilo stroškov vzdrževanja premoženja dokazovati z dokumenti, ki se glasijo na njegovo ime, oziroma mora biti iz dokumentov drugače razvidno, da je račun plačal zavezanec. Glede dokazovanja stroškov je po našem mnenju mogoče tudi v primeru dokazovanja stroškov vzdrževanja smiselno upoštevati navodilo DURS Dobiček iz kapitala – dokazovanje stroškov investicij v nepremičnino.

Davčni zavezanec lahko kot dejanske stroške vzdrževanja uveljavlja tudi dejansko porabljena sredstva rezervnega sklada za vzdrževanje večstanovanjske stavbe. Višina stroškov je skladna z njemu pripisanimi porabljenimi sredstvi, ki so bila vplačana v zvezi z nepremičnino oddano v najem. Kot dokazilo služijo obvestila upravnika, ki nastale stroške vzdrževanja porazdeli med etažne lastnike po vnaprej določenih kriterijih in sestavi razdelilnik oziroma obračun teh stroškov.

Davčna stopnja akontacije dohodnine od oddajanja premoženja v najem je 25%.

Na osnovi napovedi, v 30 dneh od vložitve napovedi, izda davčni organ odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Davek je treba plačati v 30 dneh od dneva vročitve odločbe.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v portalu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Vprašanje v zvezi s priznavanjem potnih stroškov, izplačanih zaposlenim kot članom nadzornih svetov v hčerinski družbi: Pri ugotavljanju davčne osnove (dobička) po ZDDPO-2 se v skladu z 12. členom tega zakona, če zakon ne določa drugače, izvirno priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Po splošnem davčnem načelu, kot ga določa 29. člen ZDDPO-2, se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Pri tem se za odhodke, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, štejejo odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti, da imajo značaj privatnosti, ali da niso skladni z običajno poslovno prakso. V skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki urejajo organe vodenja ali nadzora (upravo in nadzorni svet oziroma upravni odbor), člane nadzornega sveta družbe, ki zastopajo interese delničarjev, voli skupščina te družbe. Pravice in obveznosti članov nadzornega sveta se v skladu z zakonom določijo v statutu družbe. Plačilo članom nadzornega sveta je urejeno v 284. členu ZGD-1, ki določa, da se članom nadzornega sveta za njihovo delo lahko zagotovi plačilo ali udeležba pri dobičku, kar določi statut ali skupščina. Plačilo mora biti v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta in finančnim položajem družbe. V skladu z navedenim (in kot glede na veljavno zakonodajo podrobneje določajo tudi kriteriji za članstvo, delo in plačilo nadzornih svetov, ki jih je sprejelo Združenje članov nadzornih svetov) vsaka družba s statutom oziroma s sklepom skupščine določi plačila članom svojega nadzornega sveta (plačila za opravljanje funkcije, sejnine, povračila stroškov, ki nastanejo v zvezi z delom v nadzornem svetu). Plačila članom nadzornega sveta posamezne družbe so stroški poslovanja te družbe, kot davčno priznani odhodki pa se po določbi 31. člena ZDDPO-2 upoštevajo v višini 50 % obračunanih stroškov. Na podlagi navedenega se družbi, ki ima lastniški delež v drugi družbi, praviloma ne morejo priznati odhodki iz naslova povračil potnih stroškov zaposlenemu, ki jih je le-ta imel neposredno v vlogi člana v nadzornem svetu druge družbe.
	2. Izvajanje tretjega odstavka 97. člena ZDoh-2: V drugem odstavku 97. člena ZDoh-2 je določeno splošno pravilo, po katerem se lahko v letu, za katero se odmerja dohodnina, v primeru ko je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala v času pridobitve negativna (izguba), za navedeno izgubo zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz kapitala, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova. Navedeno pomeni, da se lahko v letu, za katerega se odmerja dohodnina, med seboj pobotajo vsi dobički in izgube, doseženi z odsvojitvijo vseh vrst kapitala (nepremičnim, vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ter investicijskih kuponov). Prenos neizkoriščenih izgub v naslednja davčna obdobja ni mogoč. Edino izjemo v zvezi s prenosom neizkoriščene izgube ZDoh-2 omogoča z določbo tretjega odstavka istega člena, na podlagi katere je možen prenos neizkoriščenega dela izgube v naslednja davčna leta, ki jo zavezanec doseže z odsvojitvijo delnic ali deležev oziroma osnovnih vložkov, ki jih je pridobil pred pridobitvijo novih delnic ali deležev oziroma osnovnih vložkov pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe. Pri zmanjšanju pozitivne davčne osnove (dobička) s preneseno izgubo se davčna osnova najprej zmanjša za neizkoriščeno izgubo starejšega datuma. ZDoh-2 v 103. členu predpisuje obveznost vodenja zalog istovrstnega kapitala iz 2. in 3. točke 93. člena tega zakona (vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu ter investicijskih kuponov) po metodi zaporednih cen (FIFO). Iz predhodno navedenega izhaja, da je v naslednja davčna obdobja možno prenašati samo tisto izgubo, ki jo je zavezanec dosegel z odsvojitvijo delnic, ki so bile pridobljene pred pridobitvijo novih delnic, ki so bile izdane ob povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Časovna vrednost denarja: Izraz časovna vrednost denarja pomeni, da ima enota vloženega denarja v različnem časovnem obdobju različno vrednost. Do razlike pride, ker investitor pričakuje, da bo na enoto denarja prejel donos. Donos je po definiciji Slovenskih poslovno finančnih standardov razlika med prejemki in izdatki v zvezi s posamezno naložbo. Razlika med prejemki in izdatki je število denarnih enot nad številom denarnih enot naložbe, zapadle v plačilo, ki jih prejme investitor v določenem obdobju. Donos je običajno v obliki obresti, dividend ali kapitalskega dobička. Ko govorimo o časovni vrednosti denarja mislimo na: Prihodnjo vrednost denarja, ki pomeni vsoto denarja, na katero bo narasla naložba v določenem obdobju. Prihodnjo vrednost denarja izračunamo z obrestno obrestnim računom: PVD = SVD * (1 + O)n PVD = prihodnja vrednost denarja SVD = sedanja vrednost denarja O = obrestna mera, oziroma stopnja donosa n = število obdobij Sedanjo vrednost denarja, ki pomeni vsoto denarja, ki bo na razpolago v različnih obdobjih v prihodnosti, preračunano na sedanji čas. Sedanja vrednost je zelo pomembna za večino finančnih odločitev, še posebej za odločanje o dolgoročnem investiranju. Šele denarni tokovi preračunani na sedanji čas so namreč med seboj primerljivi. Sedanjo vrednost bodočega denarnega toka izračunamo z diskontiranjem: SVD = PVD / (1 + r)n PVD = prihodnja vrednost denarja SVD = sedanja vrednost denarja r = diskontna stopnja n = število obdobij Diskontna stopnja je odvisna od vira financiranja posamezne naložbe. Če gre za dolžniški kapital, je diskontna stopnja enaka donosu dolžniškega kapitala (v primeru posojila je diskontna stopnja enaka tržni ceni, po kateri bi podjetje pridobilo novo posojilo). Če gre za lastniški kapital, je potrebno izračunati donos lastniškega kapitala. Pomembna in pogosto uporabljena metoda za izračun diskontne stopnje je metoda izračuna stroškov navadnih delnic (capital assets pricing model, CAPM). Pomemben vpliv na sedanjo vrednost bodočih denarnih tokov ima tudi inflacija. Izločimo jo lahko na dva načina: če načrtujemo denarni tok skupaj z učinki inflacije, je potrebno v diskontni stopnji zajeti pričakovano inflacijo, če načrtujemo denarni tok po stalnih cenah, se diskontna stopnja določi brez vplivov pričakovane inflacije.
	2. Vrste knjigovodskih listin: V skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005 do 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 21 knjigovodske listine delimo: Glede na kraj sestavitve knjigovodske listine obstajajo: zunanje knjigovodske listine (npr. računi, dobavnice ki pridejo v podjetje) in notranje knjigovodske listine (izdani računi, naročilnice, prevzemnice, obračuni plač, blagajniški prejemki, kalkulacije, …). Zunanje knjigovodske listine se sestavljajo v okolju podjetij, v katerem nastajajo zanje pomembni poslovni dogodki, notranje pa v tistih enotah podjetij, v katerih nastajajo poslovni dogodki, ali pa v računovodskih službah podjetij. Podjetje v svojih aktih opredeli, katere notranje in zunanje knjigovodske listine bo vodilo ter kakšni bosta njihovi vsebina in oblika. 2. Glede na nastanek knjigovodske listine ločimo: izvirne knjigovodske listine (sestavljajo se na kraju in v času nastanka poslovnih dogodkov), izpeljane knjigovodske listine (sestavljajo se v knjigovodstvu na podlagi izvirnih knjigovodskih listin ali v zvezi s preknjižbami v poslovnih knjigah, na primer zbirniki ali razdelilniki).
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Obrazci: Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja) Rok: 10.1.2009, poročanje Davčni upravi RS za pretekli mesec

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 22.12.2008 do 4.1.2009 so izšle naslednje številke Uradnega lista: 120/2008, 121/2008, 122/2008, 123/2008, 124/2008, 125/2008, in 126/2008)
	Pravilnik o obrazcu za davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 122/2008 z dne 24.12.2008, velja od 25.12.2008 S pravilnikom se določajo obrazec za davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, metodologija za izpolnjevanje obrazca, priloge k obrazcu, metodologija za izpolnjevanje prilog in način predložitve obrazca davčnemu organu.
	Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 122/2008 z dne 24.12.2008, velja od 1.1.2009 Pravilnik določa podrobnejšo vsebino evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, podrobnejše vrste dejanske rabe, določanje dejanske rabe, najmanjše površine zajema, metodologijo zajema podatkov dejanske rabe, usklajevanje podatkov, prijavo sprememb, objavo in dostopnost evidence dejanske rabe ter način vzdrževanja evidence dejanske rabe.
	Uredba o načinu nakazovanja dohodnine občinam Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 123/2008 z dne 29.12.2008, velja od 1.1.2009 Uredba določa način nakazovanja dohodnine občinam, ki jim pripada na podlagi zakona, ki ureja financiranje občin. Izračun nakazil dohodnine, ki pripada občinam na podlagi zakona, ki ureja financiranje občin, pripravi Ministrstvo za finance. Izračun mora vsebovati: skupni tedenski znesek dohodnine, tedenske zneske dohodnine po občinah in datume nakazil dohodnine.
	V Uradnem listu RS, št. 124/2008 z dne 30.12.2008 je bil objavljen Zakon o dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2A), ki velja od 31.12.2008 in dopolnjuje Zakon o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2).
	V Uradnem listu RS, št. 124/2008 z dne 30.12.2008 je bil objavljen Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1A), ki velja od 31.12.2008 in spreminja ter dopolnjuje Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1).
	V Uradnem listu RS, št. 125/2008 z dne 30.12.2008 je bil objavljen Zakon o spremembah Zakona o dohodnini (ZDoh-2C), ki velja od 31.12.2008 in spreminja Zakon o dohodnini (ZDoh-2).
	V Uradnem listu RS, št. 125/2008 z dne 30.12.2008 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2A), ki velja od 31.12.2008 in spreminja ter dopolnjuje Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2).
Tedenski izbor zakonodaje
	Uredba o posebnih zahtevah za objekte, v katerih so eksplozivi ali pirotehnični izdelki Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 124/2008 z dne 30.12.2008, velja od 14.1.2009 Uredba določa posebne gradbeno tehnične značilnosti, umestitev v prostor, varstvo okolja, varstvo pred požari, urejenost, zavarovanje, zmogljivost in način varovanja za proizvodne, prodajne in skladiščne objekte, kjer se nahajajo eksplozivi ali pirotehnični izdelki, način njihovega skladiščenja, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati nakladališča in razkladališča eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov, ter organe za nadzor nad spoštovanjem te uredbe in ukrepe ter sankcije v primeru njene kršitve. Določbe te uredbe se nanašajo tudi na dele objektov, kjer se eksplozivi ali pirotehnični izdelki proizvajajo, prodajajo ali skladiščijo, in na tehnološke postopke, operacije, delovna mesta in opravila ter naprave pri proizvodnji ali prometu z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki.
	Odredba o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali v letu 2009 Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 122/2008 z dne 24.12.2008, velja od 25.12.2008 Odredba določa ukrepe, ki jih morajo zaradi zagotavljanja sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenja živali v letu 2009 izvesti: veterinarske organizacije, ki imajo koncesijo za izvajanje del iz te odredbe, Nacionalni veterinarski inštitut, lovske družine in upravljavci lovišč s posebnim namenom, izvajalci vzorčenja netopirjev, izvajalci odlova prostoživečih ptic, izvajalci peroralnega cepljenja lisic in imetniki živali.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec januar, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Kako pripraviti bilanco za leto 2008?

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.