---

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Novost Slovenskih računovodskih standardov 2006 je bilo tudi izkazovanje naložbenih nepremičnin. Čeprav so podjetja svoje evidence že zdavnaj prilagodila novim računovodskim standardom menimo, da je koristno, če si določbe standarda ki ureja naložbene nepremičnine, nekoliko podrobneje pogledamo.

Tema tedna: Naložbene nepremičnine

Veliko podjetij v Sloveniji poseduje nepremičnine zato, da mu prinašajo najemnino ali povečujejo vrednost dolgoročne naložbe. Takšne nepremičnine so tipične naložbene nepremičnine. Slovenski računovodski standardi 2006 (v nadaljevanju SRS),(Uradni list RS, št. 118/2005 do 119/2009) obravnavajo naložbene nepremičnine v SRS št. 6. V Mednarodnih računovodskih standardih (v nadaljevanju MRS), (Uradni list EU L 261/2003 do 320/2008), so naložbene nepremičnine obravnavane v MRS št. 40. SRS št. 6 je usklajen z MRS št. 40 in se v nekaterih delih celo sklicuje neposredno na MRS št. 40.

Oboji standardi definirajo naložbene nepremičnine kot nepremičnine, posedovane, da bi prinašale najemnino in/ali povečevale vrednost dolgoročne naložbe. Naložbene nepremičnine skladno s SRS št. 6.2. so:

• zemljišča, posredovana za povečanje vrednosti dolgoročne naložbe, in ne za prodajo v bližnji prihodnosti v rednem poslovanju,
• zemljišča, za katera podjetje ni določilo prihodnje uporabe,
• zgradbe v lasti ali finančnem najemu, oddane v enkratni ali večkratni poslovni najem in
• prazne zgradbe, posedovane za oddajo v enkratni ali večkratni poslovni najem.

Problem pri presojanju, ali gre za naložbeno nepremičnino ali ne nastane, kadar je del nepremičnine posedovan zato, da bi prinašal najemnine, drugi del pa je namenjen opravljanju redne dejavnosti (proizvodnji, prodaji blaga ali opravljanju storitev). Praviloma se takšna dela nepremičnine obravnavata ločeno, vendar le, če je takšna dela možno ločeno prodati. V nasprotnem primeru velja, da je nepremičnina naložbena nepremičnina le, če je za uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju blaga ali storitev ali za pisarniške namene posedovan nepomemben del.

Naložbeno nepremičnino se skladno s SRS 6.4. pripozna kot sredstvo, če je:

• verjetno, da bodo v podjetje pritekale prihodnje koristi, povezane z njo,
• njeno nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

Naložbena nepremičnina se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti, ki jo sestavlja nakupna cena in stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu. V primeru izgradnje v lastnem okviru, predstavljajo nabavno vrednost stroški povezani z zadevno naložbeno nepremičnino do datuma njenega dokončanja ali razvijanja. V primeru finančnega najema se začetna vrednost naložbene nepremičnine pripozna po pošteni vrednosti nepremičnine ali po sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin.

Merjenje naložbenih nepremičnin po pripoznanju je lahko:

• po modelu poštene vrednost ali
• po modelu nabavne vrednosti.

Podjetje mora model merjenja naložbenih nepremičnin po pripoznanju opredeliti v svojem pravilniku o računovodstvu.

Poštena vrednost naložbene nepremičnine se izmeri na podlagi tržne vrednosti na dan bilance stanja. Praviloma se določa s pomočjo cenilcev vrednosti. To pomeni, da mora podjetje pošteno vrednost ugotavljati najmanj enkrat letno, ko je dolžno sestaviti letne računovodske izkaze. Če pride do okoliščin, da poštene vrednosti naložbene nepremičnine ni mogoče več zanesljivo oceniti, jo mora podjetje izmeriti po nabavni vrednosti.

Če podjetje izbere model nabavne vrednosti, se naložbena nepremičnina po pripoznanju ne prevrednotuje navzgor. Če pa knjigovodska vrednost presega nadomestljivo (nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je večja izmed dveh postavk - njegova poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, njegova vrednost pri uporabi), je potrebno naložbeno nepremičnino slabiti.

Spoštovane bralce opozarjamo, da morajo letos previdneje presojati potrebo po slabitvi naložbenih nepremičnin. Zaradi finančne krize in recesije je vrednost nepremičninam marsikje že padla. Zato je pomembno, da podjetje, ki meri naložbene nepremičnine po modelu nabavne vrednosti presodi, če knjigovodska vrednost morda ni previsoka in bi jo bilo potrebno slabiti.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v portalu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Prispevki za socialno varnost samozaposlenih: Z Zakonom o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 34/96, 3/98, 81/00 in 97/01, v nadaljevanju: ZPSV) se določajo obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in zaposlovanje v skladu z zakoni, na podlagi katerih so prispevki uvedeni. Po določbi 4. člena ZPSV plačujejo zavezanci, ki nimajo plač, prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. V skladu s 16. členom istega zakona morajo zavezanci iz 4. člena tega zakona dostaviti obračun prispevkov za socialno varnost davčnemu organu najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Zasebniki, ki zaposlujejo delavce, morajo davčnemu organu dostaviti tudi plačilne liste za pri njih zaposlene delavce najpozneje na dan izplačila plač oziroma nadomestil plač. Obveznost predložitve obračuna prispevkov za samozaposlene osebe je določena tudi v Zakonu o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08-ZDDKIS, 125/08). Prvi odstavek 352. člena tega zakona določa, da zavezanci izračunavajo prispevke za socialno varnost v obračunu prispevkov za socialno varnost, obliko tega obračuna pa predpiše minister, pristojen za finance. Skladno s prvim odstavkom 353. člena istega zakona zavezanec predloži obračun prispevkov za socialno varnost davčnemu organu najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec, v enakem roku mora prispevke tudi plačati.
	2. Dobava blaga znotraj Skupnosti in dokazila o prevozu blaga: Če blago odpošlje ali odpelje iz Slovenije v drugo državo članico oseba, ki pridobi blago (pridobitev blaga pomeni na podlagi določbe prvega odstavka 11. člena ZDDV-1 prenos pravice do razpolaganja z blagom), ali druga oseba za njen račun, lahko dobavitelj blaga, na podlagi drugega odstavka 79. člena pravilnika, poleg računa in namesto dokumenta, iz katerega je razvidno, da se nanaša na prevoz blaga, uporabi tudi pisno izjavo o prevozu blaga v drugo državo članico, ki jo podpiše prevzemnik blaga. V izjavi o prevozu blaga morajo biti navedeni naslednji podatki: ime in naslov dobavitelja; številka in datum računa za dobavljeno blago; ime, naslov in identifikacijska številka za DDV kupca; prevozno sredstvo, s katerim bo blago odpeljano, s številko prometnega dovoljenja; namembni kraj v drugi državi članici in navedbo, da je kupec pripravljen slovenskemu davčnemu organu posredovati kakršne koli informacije glede namembnega kraja tega blaga. Navedeno velja tudi v konkretnem primeru, kjer prejemnik blaga v tristranskem poslu na podlagi trgovinske klavzule EX-works prevzame odgovornost za prevoz blaga iz Republike Slovenije v drugo državo članico.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Dolgoročno financiranje z dolgovanim kapitalom: Dolgoročno financiranje z dolgovanim kapitalom je financiranje z dolgovi, ki zapadejo v plačilo v obdobju, ki je daljše od enega leta. Slovenski poslovno finančni standardi v načelu dolgoročnega financiranja št. 4,37 razvršča oblike dolgovanega kapitala v sledeče skupine: dolgoročna posojila, dolgoročni komercialni krediti izdani dolgoročni dolžniški vrednostni papirji, zunaj bilančno dolgoročno dolgovano financiranje. Izbira vrste dolgoročnega dolgovanega financiranja je odvisna od: cene pridobitve posojila, časa pridobitve posojila, prilagodljivosti potrebam podjetja, zmožnosti podjetja za pridobitev posamezne vrste dolgovanega kapitala. Dolgoročno posojilo je možno pridobiti hitreje in ceneje, kot pa izdati dolgoročne vrednostne papirje. Problem nastane, če ima podjetje slabo boniteto in mu financerji niso pripravljeni dati posojila. V tem primeru podjetje lahko izda vrednostne papirje, ki pa morajo prinašati zadosten donos in biti primerno zavarovani, da so zanimivi za investitorje. Ceno dolgovanega kapitala predstavljajo donosi, ki so lahko fiksni ali pa spremenljivi. Običajno gre za obresti, ki so fiksne ali pa spremenljive in se obrestna mera določa skladno z gibanjem določene tržne obrestne mere. Cena dolgovanega kapitala je lahko določena tudi drugače, vendar to ni pogosta poslovna praksa (na primer na osnovi poslovnega izida podjetja).
	2. Razlika med letnim in poslovnim poročilom: Letno poročilo je tako temeljni dokument, ki je sestavljen iz dveh delov: poslovno poročilo, računovodsko poročilo. Pri malih in mikro pravnih subjektih, kot jih opredeljuje 55. člen ZGD, že izpolnitev zahtevanih obrazcev, ki jih določa AJPES, omogoča izpolnitev njihove obveznosti po objavi letnega poročila, pri srednje velikih in predvsem tistih poslovnih subjektih, ki so zavezani reviziji, pa je izdelava letnega poročila, ki odraža vse segmente poslovanja podjetja nujna. Pri srednjih in velikih gospodarskih subjektih je letno poročilo sestavljeno iz obeh delov, pri čemer: poslovno poročilo zajema verodostojen prikaz poslovanja podjetja, ki zajema tako besedo direktorja in nadzornega sveta (v kolikor ga podjetje ima), kot tudi opredelitev do investicij, razvojnih možnosti, odnosov do strank in delničarjev, gibanje prodaje, obvladovanje tveganj in ravnanje z zaposlenimi, vse bolj pa pridobiva na pomenu tudi poročilo o trajnostnem razvoju, ki zajema tudi odnos podjetja do okolja in ekologije računovodsko poročilo pa zajema računovodske izkaze in podrobnejša razkritja za vse pomembnejše računovodske postavke v skladu 69. členom ZGD in Slovenskimi računovodskimi standardi, v kolikor pa je podjetje zavezano za izdelavo računovodskih izkazov po mednarodnih računovodskih standardih, pa mora tudi letno poročilo (in posledično tudi računovodsko poročilo) biti izdelano v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, vendar s tem podjetje poročanju AJPES-u ni odvezano.
	3. Kontroling: Kontroling je proces spremljanja poslovanja, saj ugotavlja odmike od zastavljenih ciljev, ki smo si jih postavili z letnim in strateškim poslovnim načrtom. Kontroling ugotavlja odmike od zastavljenih ciljev, jih proučuje in išče razloge ter rešitve za naprej. Kontroling tako odlikuje pozitiven odnos do aktivnega sooblikovanja prihodnosti na temelju učenja iz izkušenj, raziskav, iskanja rešitev za nastale probleme in pravočasne uporabe izbranih rešitev. Delovanje kontrolinga je usmerjeno k doseganju ciljev podjetja in njihovemu uresničevanju v srednjeročnem in kratkoročnem obdobju, upoštevajoč trenutna gibanja in ekonomiko delovanja. Organizacijsko se kontroling pogosto nahaja v štabni enoti, ki je neposredno odgovorna za svoje delovanje vodstvu podjetja. Ponekod ga tako najdemo skupaj z oddelkom za interno revizijo ali pa kot poseben oddelek v sektorju za računovodstvo in finance. Glede na svojo analitično naravo delovanja je kontroling zelo uporabno orodje v rokah vodstva, ki s strani izvajalcev kontrolinga prejme analitičen pogled na samo poslovanje primerjalno s planiranimi rezultati ali konkurenco, odločitev za ukrepe, ki temu sledijo, pa sprejema vodstvo samo.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Obrazci: Evidenca računa v tujini, Poročilo o storitveni menjavi in delu blagovne menjave, ter o tekočih/kapitalskih transferih Rok: 20.1.2009, poročanje Banki Slovenije, za pretekli mesec

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 12.1.2009 do 18.1.2009 sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 2/2009 in 3/2009)
	Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 2/2009 z dne 12.1.2009, velja od 13.1.2009 S to uredbo se določa način izračunavanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Vsak končni odjemalec električne energije mora za vsako prevzemno-predajno mesto plačevati prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije ter v soproizvodnji z visokim izkoristkom. Višina mesečnega prispevka iz prejšnjega odstavka je odvisna od razvrstitve končnega odjemalca glede na moč, napetostno raven, kategorijo odjema in namen porabe električne energije v odjemne skupine po tej uredbi.
	V Uradnem listu RS, št. 2/2009 z dne 12.1.2009 so bile objavljene spremembe Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente, ki veljajo od 10.1.2009.
	Pravilnik o registru licenc izvajalcev fizioterapevtske dejavnosti in licencah za opravljanje fizioterapevtske dejavnosti Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 2/2009 z dne 12.1.2009, velja od 27.1.2009 Pravilnik ureja vodenje registra licenc izvajalcev fizioterapevtske dejavnosti, ki ga vodi Zbornica fizioterapevtov Slovenij. Vodenje registra licenc obsega vsebino registra licenc, vpis v register licenc, spremembo vpisa v register licenc, izbris iz registra licenc in izdajo potrdil. Pravilnik določa tudi pogoje in postopek za podelitev, podaljšanje in odvzem licenc izvajalcem fizioterapevtske dejavnosti. Izvajalci fizioterapevtske dejavnosti so: zdravstveni delavci izvajalci fizioterapevtske dejavnosti; zdravstveni delavci, fizične ali pravne osebe, zasebni izvajalci fizioterapevtske dejavnosti. Vpis v register licenc se opravi na zahtevo fizioterapevta oziroma zasebnega izvajalca na obrazcih, ki sta priloga 1 in priloga 2 tega pravilnika. Vlogo za vpis v register licenc mora vlagatelj podati pred začetkom opravljanja fizioterapevtske dejavnosti.
	Sklep o določitvi deleža cene za uporabo prenosnega omrežja zemeljskega plina za leto 2009 Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 2/2009 z dne 12.1.2009, velja od 13.1.2009 Delež cene za uporabo prenosnega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: prenosno omrežje), ki se zagotovi za poslovanje Javne agencije Republike Slovenije za energijo, za leto 2009 znaša 0,00058 EUR/Sm3. Cena ne vsebuje davka na dodano vrednost in trošarine ali takse.
Tedenski izbor zakonodaje
	Uredba o uvedbi dajatve za mleko in mlečne proizvode Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 1/2009 z dne 9.1.2009, velja od 24.1.2009 Uredba določa dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, upravljanje nacionalne rezerve, mlečno maščobo, postopke za ugotavljanje višine in plačilo dajatve, prenos in pretvorbo individualne kvote, pravice in obveznosti proizvajalca in odkupovalca, pristojne organe in način kontrole.
	Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Sodnega sveta Republike Slovenije Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 1/2009 z dne 9.1.2009, velja od 9.1.2009, uporablja se od 20.8.2008 Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Sodnega sveta Republike Slovenije ureja: notranjo organizacijo, s katero je določena strokovna služba sodnega sveta, njena delovna področja, način vodenja strokovne službe, naloge, pooblastila, odgovornosti, pravice in dolžnosti zaposlenih in sistemizacijo delovnih mest, s katero so določeni podatki posameznih delovnih mest ter število in vrsta uradniških delovnih mest.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec januar, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar OSNOVE DDV (Davka na dodano vrednost).

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.