---

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Pomembna postavka v računovodskih izkazih srednjih in velikih podjetij so tudi odloženi davki. Njihovo pravilno obračunavanje in izkazovanje je za pošten prikaz poslovanja podjetja prav tako pomembno, kot izkazovanje drugih računovodskih kategorij. Današnji TFL glasnik smo zato namenili odloženim davkom, ki jih obravnavamo kot temo tedna.

Tema tedna: Odloženi davki

Odloženi davki so posledica obračunavanja davka od dohodkov pravnih oseb. Način obračunavanja davka od dohodkov pravnih oseb določa Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), (Uradni list RS št. 117/2006 do 5/2009) (v nadaljevanju ZDDPO-2). Določanje davčne osnove je opredeljeno v 12. členu ZDDPO-2. Osnova za določitev davčne osnove je poslovna bilanca, ZDDPO-2 pa določa razlike med poslovno in davčno bilanco, ki jih je pri izračunu davčne obveznosti potrebno upoštevati. Ravno določila po priznavanju prihodkov in odhodkov v drugem obdobju, kot se pripoznavajo v davčni bilanci, so vzrok za obračunavanje odloženih davkov.

Obveznost obračunavanja odloženih davkov izhaja iz določil Slovenskih računovodskih standardov, (Uradni list RS št. 115/2005 do 119/2008) (v nadaljevanju SRS), in Mednarodnih računovodskih standardov, (Uradni list EU L 261/2003 do 320/2008) (v nadaljevanju MRS).

Podjetja morajo obračunati odložene davke z uporabo metode obveznosti po bilanci stanja, ki se osredotoča na začasne razlike. Začasne razlike so razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in njegovo (njeno) knjigovodsko vrednostjo v bilanci stanja. Začasne razlike so lahko obdavčljive začasne razlike oziroma zneski, ki se prištejejo k obdavčljivemu dobičku v prihodnjih obdobjih ali odbitne začasne razlike oziroma zneski, ki se odštejejo od obdavčljivega dobička v prihodnjih obdobjih.

Odloženi davki se pripoznajo kot terjatve ali obveznosti za odloženi davek, kot posledica obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic:

1. Obveznosti za odloženi davek so zneski davka iz dobička, ki jih bo potrebno poravnati v prihodnjih obdobjih, glede na obdavčljive začasne razlike. V obdobju pripoznanja povečujejo postavko odhodkov za davek od dohodkov pravnih oseb in znižujejo čisti poslovni izid. Obratni vpliv ima odprava obveznosti za odložene davke.

   Kot primer oblikovanja obveznosti za odloženi davek navajamo amortizacijo. Do obveznosti za odloženi davek pride, kadar je davčno priznana amortizacija, ki je tudi obračunana v davčnem obračunu višje kot v računovodskih izkazih. To pomeni, da so v poslovni bilanci stanja sredstva vrednotena višje kot v bilanci stanja za davčne potrebe. Razlika med obema vrednostma predstavlja osnovo za obračun obveznosti za odložene davke. Obveznost za odložene davke se obračuna kot povečanje odhodkov za odložene davke in obveznost za odložene davke.

   V obdobjih, ko je sedanja vrednost sredstev, s tako obračunano davčno priznano amortizacijo, nič, se amortizacija v računovodskih izkazih za poslovne namene še vedno obračunava. V teh obdobjih je treba amortizacijo izvzeti iz davčnega obračuna in ustrezno znižati odhodke za odloženi davek ter v istem znesku odpraviti obveznost za odložene davke. Istočasno se namreč pojavi obračunana obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb.

2. Terjatve za odloženi davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih, glede na odbitne začasne razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja. V obdobju pripoznanja znižujejo postavko odhodkov za davek od dohodkov pravnih oseb in povečujejo poslovni izid. Obratni vpliv ima odprava terjatev za odložene davke.

   Primer odbitnih začasnih razlik so stroški oblikovanja rezervacij, ki so v obdobju oblikovanja po trenutno veljavnem ZDDPO-2 davčno priznani v višini 50%. V davčno osnovo se torej všteva 50% oblikovanih stroškov za rezervacijo, razlika, ostalih 50% stroškov predstavlja tudi osnovo za obračun in knjiženje terjatev za odloženi davek ter znižanje odhodkov za odloženi davek. Ko bo podjetje dejansko imelo stroške, povezane z oblikovanimi rezervacijami, bo tudi druga polovica stroškov rezervacij davčno priznanih, terjatve za odloženi davek pa odpravljene. Istočasno se bodo povečali odhodki za odložene davke.

   Davčna izguba je izguba, ugotovljena v davčnem izkazu uspeha. Ker podjetje do pokritja davčne izgube (skladno z ZDDPO-2 ni časovne omejitve za pokrivanje izgube) ne bo plačevalo davka od dohodkov pravnih oseb, lahko oblikuje terjatve za odložene davke in zniža odhodke iz naslova odloženih davkov. Ravno obratne knjižbe se pojavijo ob koriščenju (pokrivanju) davčne izgube.

   Primer prenosa neizrabljenih davčnih kreditov je neizrabljeni del investicijskih olajšav, ki se lahko prenesejo v naslednja davčna obdobja. Tudi v tem primeru se oblikujejo terjatve za odložene davke in znižajo odhodki iz naslova odloženih davkov in tudi v tem primeru se odprava terjatev evidentira kot povečanje odhodkov in znižanje terjatev za odložene davke.

Pri pripoznavanju odloženih davkov v računovodskih izkazih je potrebno upoštevati pravilo, da se obveznosti za odloženi davek morajo pripoznati, terjatve za odloženi davek pa se pripoznajo le, če podjetje upravičeno pričakuje, da bo v bodočnosti ustvarilo dovolj visoke dobičke za poračun terjatev za odložene davke.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v portalu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Zakon o spremembi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2C): V zvezi s 55.a členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08 in 76/08), ki določa olajšavo za investiranje, vas obveščamo, da je Državni zbor Republike Slovenije dne 14. januarja 2009 sprejel Zakon o spremembi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2C), ki bo objavljen v eni od naslednjih številk Uradnega lista Republike Slovenije in bo začel veljati naslednji dan po objavi. Spremembe, ki jih velja posebej izpostaviti, so naslednje: zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, vendar ne več kot 30.000 eurov in največ v višini davčne osnove; zavezanec lahko za neizkoriščen del olajšave zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih po obdobju vlaganja, vendar zmanjšanje ne sme presegati 30.000 eurov v posameznem davčnem obdobju skupaj z zmanjšanjem za takšna vlaganja v tekočem davčnem obdobju in največ v višini davčne osnove; črtan je peti odstavek 55.a člena, ki je kot pogoj za uveljavljanje olajšave določal, da mora zavezanec nepretrgoma v vsem davčnem obdobju vlaganja imeti zaposlena najmanj dva delavca za polni delovni čas; ne glede na določbe drugega odstavka 55.a člena zakona lahko zavezanec uveljavlja za leto 2008, 2009 in 2010 znižanje davčne osnove za investicije v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO IV, ter za leto 2009 in 2010 znižanje davčne osnove za investicije v tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V, v skladu s 55.a členom zakona. Novela ZDDPO-2C se uporablja tudi pri obračunih, ki se nanašajo na leto 2008, za investiranje opravljeno od 1. januarja 2008
	2. Dobiček iz kapitala od prodaje nepremičnine, ki leži v Sloveniji: V primeru odsvojitve nepremičnine je zavezanec kot prodajalec zavezan k plačilu davka na promet nepremičnin v skladu z določbami Zakona o davku na promet nepremičnin, ter hkrati tudi plačilu dohodnine od dobička iz kapitala po določbah Zakona o dohodnini. Zakon o davku na promet nepremičnin ZDPN-2 (Uradni list RS, št. 117/06), v drugem odstavku 3. člena določa, da je promet nepremičnin vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini. Zavezanec za davek je prodajalec nepremičnine. Lahko pa kupec s pogodbo prevzame obveznost plačila davka na promet nepremičnin in pridobi položaj stranke v postopku. Osnova za davek je prodajna cena nepremičnine. Če doseženo plačilo ne ustreza ceni, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času nastanka davčne obveznosti, je davčna osnova vrednost nepremičnine, ugotovljena v odmernem postopku. Davek se od davčne osnove obračuna po stopnji 2 %. Davčni zavezanec mora vložiti napoved v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti pri davčnem uradu, na območju katerega nepremičnina leži. V primeru prodaje nepremičnine, se bo zavezancu v skladu s 1. točko prvega odstavka 93. člena ZDoh-2 ugotavljal tudi dobiček iz kapitala. ZDoh-2 sicer omogoča oprostitev plačila dohodnine pri odsvojitvi t.i. »glavnega prebivališča« vendar mora zavezanec izpolnjevati pogoje za oprostitev. V drugem odstavku 96. člena ZDoh-2 je določeno, da se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše – ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem – v katerem je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče in ga je imel v lasti ter je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo. Le ob izpolnjevanju vseh navedenih pogojev je zavezanec upravičen do oprostitve pri plačilu dohodnine od dobička iz kapitala. Kot izhaja iz navedb zavezanca, le - ta v tem času ne izpolnjuje pogoja o 3-letnem obdobju prijavljenega stalnega prebivališča.<

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Optimalna struktura kapitala: Optimalno strukturo kapitala predstavlja tista kombinacija lastniškega in dolgovanega kapitala, ki še zagotavlja povečevanje vrednosti enote lastniškega kapitala v strukturi kapitala. Znano je, da povečevanje dolgovanega kapitala, ob istočasnem povečevanju obsega poslovanja, povečuje donosnost lastniškega kapitala, če je donosnost vseh sredstev podjetja višja od stroškov dodatnega dolgovanega kapitala. Kadar je donosnost vseh sredstev podjetja manjša od stroškov dolgovanega kapitala, se donosnost lastniškega kapitala zmanjšuje. Optimalna struktura kapitala je od podjetja do podjetja različna. Koliko bo dolgovanega kapitala je odvisno predvsem od: velikosti podjetja (manjša podjetja so praviloma bolj tvegana in je zato težje pridobiti dolgovani kapital), moči vodstva podjetja v primerjavi z močjo lastnikov (vodstvo se raje odloča za lastniški kapital zaradi večje varnosti, lastniki pa za dolgovani kapital – večje dividende), tveganja plačilne nesposobnosti in posledično višjih stroškov financiranja – stroški finančne stiske, dejavnikov iz okolja (ponudba in povpraševanje na trgu kapitala, višina obrestne mere, višina davčne stopnje, inflacija, i.t.d.).
	2. Ključni kazalniki merjenja uspešnosti poslovanja: Pošten prikaz poslovanja družbe mora biti uravnotežena in celovita analiza razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, ki ustreza obsegu in vsestranskosti njenega poslovanja. Analiza mora v obsegu, ki je potreben za razumevanje razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vsebovati ključne računovodske, finančne, in če je to potrebno, druge kazalce, kazalnike in druge pokazatelje, ki vključujejo tudi informacije, povezane z varstvom okolja in delavci. Analiza vključuje ustrezno sklicevanje na zneske v računovodskih izkazih in potrebna dodatna pojasnila V poslovnih poročilih družb se pojavljajo najpogosteje naslednji kazalniki: ROA (angl. return on assets), ki kaže dobiček glede na sredstva ali obveznosti do virov sredstev. ROA = dobiček/ povprečno stanje sredstev. ROE (angl. return on equity), ki se lahko izraža v dveh različicah: kot razmerje med dobičkom in vloženimi lastnimi sredstvi delničarja (lastnika), kar pomeni, da gre za donosnost lastnega kapitala (angl. return on owner's equity), kot razmerje med dobičkom in trajnim kapitalom oziroma dolgoročnimi obveznostmi sredstev, kar pomeni, da gre za donosnost vloženega kapitala (angl. return on invested capital). ROS (angl. return on sales), ki se izraža kot razmerje med dobičkom iz opravljanja dejavnosti in prihodki od prodaje. Raven merjenja tega kazalnika je lahko: prodaja v podjetju prodaja v oddelku prodaja posameznega izdelka. ROI (angl. return on investments), ki je pokazatelj ugotavljanja donosnosti vloženih sredstev – torej naložbe, ki je razmerje med dobičkom in sredstvi vloženimi v naložbo in se lahko izrazi kot: ROI = ((dobiček in obresti) / (prihodki iz prodaje)) x ((prihodki iz prodaje) / (vložena sredstva)) ali ROI = dobiček / vložena sredstva
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Obrazci: Poročilo o kratkoročnih terjatvah in obveznostih iz poslovanja z nerezidenti Rok: 31.1.2009, poročanje Banki Slovenije za pretekli mesec Obrazec DDV-O za obračun davka na dodano vrednost za obdobje, Priloga A k obrazcu DDV-O Rok: 31.1.2009, poročanje DURS za pretekli mesec Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2008 Rok: 31.1.2009, poročanje DURS za preteklo leto

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 19.1.2009 do 25.1.2009 sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 4/2009 in 5/2009)
	Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (ZDSPDČ) Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 5/2009 z dne 23.1.2009, velja od 24.1.2009 S tem zakonom se za omejitev učinkov svetovne gospodarske krize z namenom ohranitve delovnih mest ureja delno subvencioniranje polnega delovnega časa s sofinanciranjem plač za polni delovni čas. Gospodarski družbi oziroma fizični osebi, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in zaradi ohranitve delovnih mest v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, kot polni delovni čas določi delovni čas 36 ur na teden, se zagotovi subvencija za delno sofinanciranje plač v znesku 60 eurov na mesec na delavca. Delodajalcu iz prejšnjega odstavka, ki z reprezentativnimi sindikati sklene dogovor o zagotavljanju dela krajši delovni čas, vendar ne manj kot 32 ur na teden, se zagotovi subvencija v dodatnem znesku 60 eurov na mesec na delavca za skrajšanje za štiri ure oziroma v znesku, ki je sorazmeren skrajšanju. Subvencija se delodajalcu dodeli pod pogojem, da v obdobju prejemanja subvencije izplačuje plače in poravnava prispevke za socialno varnost delavcem, za katere prejema subvencijo, ne odpušča delavcev iz poslovnih razlogov in za poslovno leto, v katerem je vključen v izvajanje ukrepa, ne odreja nadurnega dela delavcem in ne izplačuje nagrad organom vodenja in nadzora.
	V Uradnem listu RS, št. 5/2009 z dne 23.1.2009 so bile objavljene spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), ki veljajo od 24.1.2009. Spremembe zakona se uporabljajo tudi pri obračunih, ki se nanašajo na leto 2008, za investiranje opravljeno od 1. januarja 2008.
	Pravilnik o delu komisije za pregled in oceno investicijske dokumentacije na področju državnih cest Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 4/2009 z dne 19.1.2009, velja od 20.1.2009, uporablja se od 1.2.2009 Pravilnik ureja organizacijo in način dela komisije za pregled in oceno investicijske dokumentacije na področju državnih cest, ki se izdeluje v skladu z Uredbo o metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju državnih cest, ter opredeljuje njene glavne naloge. Investicijska dokumentacija se nanaša na predinvesticijsko zasnovo ter investicijski program oziroma njegovo novelacijo, kadar je ta potrebna.
	Sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 4/2009 z dne 19.1.2009, velja od 20.1.2009 Del vdovske pokojnine znaša od 1. januarja 2009 dalje največ 83,39 eur. Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine znaša od 1. januarja 2009 dalje največ 1.655,68 eur.
	Sklep o dohodkovnem cenzusu za uveljavitev varstvenega dodatka v letu 2009 Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 4/2009 z dne 19.1.2009, velja od 20.1.2009 Dohodkovni cenzus za uveljavitev varstvenega dodatka v letu 2009 znaša mesečno 422,20 eurov ali letno 5.066,40 eurov na posameznega družinskega člana.
	Sklep o valorizaciji vrednosti premoženja iz prvega odstavka 9. člena Zakona o varstvenem dodatku Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 4/2009 z dne 19.1.2009, velja od 20.1.2009 Vrednost premoženja iz prvega odstavka 9. člena Zakona o varstvenem dodatku se uskladi za 5,7% in v letu 2009 znaša 23.684,78 eurov.
Tedenski izbor zakonodaje
	Pravilnik o stopnjah običajnega odpisa, primanjkljaja in uničenja blaga (kalo, razsip, razbitje in okvara), ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 3/2009 z dne 16.1.2009, velja od 24.1.2009 S pravilnikom je določena maksimalna višina primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s skladiščenjem in prevozom blaga in se v proizvodnji dejavnosti šteje za normalnega ter zato predstavlja redni strošek poslovanja gospodarskega subjekta. Primanjkljaj blaga se šteje za jemanje blaga za neposlovne namene, razen primanjkljaja in uničenja iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga in ga določa ta pravilnik.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec januar, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar OSNOVE DDV (Davka na dodano vrednost).

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.