---

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Kar nekaj TFL Glasnikov smo v letošnjem letu namenili zahtevnim računovodskim temam. Poznavanje teh tem je zelo pomembno za pravilno sestavo letnih poročil. Pravilna letna poročila posameznih družb v skupini, ki se konsolidirajo, pa so osnova za pripravo konsolidiranega letnega poročila, ki ga pripravi obvladujoča družba. Današnji TFL Glasnik smo namenili konsolidiranemu letnemu poročilu.

Tema tedna: Konsolidirano letno poročilo

Konsolidirano letno poročilo morajo skladno s 56. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), (Uradni list RS št. 42/2006 do 68/2008) (v nadaljevanju ZGD-1), pripraviti družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so nadrejene eni ali več družbam s sedežem v Republiki Sloveniji ali zunaj nje (podrejene – odvisne družbe), če je nadrejena družba ali ena od podrejenih družb organizirana kot kapitalska družba, kot dvojna družba ali kot druga istovrstna pravnoorganizacijska oblika po pravu države sedeža družbe. Zakon tudi natančno določa, kdaj je družba nadrejena drugi družbi (večina glasovalnih pravic, prevladujoč vpliv, nadzor nad družbo na osnovi pogodbe z drugimi družbeniki itd.). Nadrejena družba oziroma obvladujoča družba in podrejene družbe sestavljajo poslovno skupino, ki je gospodarska enota, ni pa tudi pravna enota in torej ni samostojna nosilka pravic in dolžnosti.

Pravila konsolidiranja so opredeljena v Slovenskih računovodskih standardih (SRS) (Uradni list RS, št. 118/2005 do 119/2008) (v nadaljevanju SRS), za vse tiste, ki uporabljajo SRS in v Mednarodnih računovodskih standardih (MRS) (Uradni list EU L št. 261/2003 do 320/2008 )(v nadaljevanju MRS), za vse tiste, ki uporabljajo MRS.

Konsolidirano letno poročilo je sestavljeno iz konsolidiranega računovodskega poročila in konsolidiranega poslovnega poročila skupine družb, vključenih v konsolidacijo. Konsolidirano računovodsko poročilo je sestavljeno iz:

• konsolidirane bilance stanja,
• konsolidiranega izkaza poslovnega izida,
• konsolidiranega izkaza denarnih tokov,
• konsolidiranega izkaza gibanja kapitala in
• priloge s pojasnili h konsolidiranim računovodskim izkazom.

Konsolidirano letno poročilo mora vsebovati vsa zahtevana razkritja, določena za letno poročilo v ZGD-1 in uporabljenih računovodskih standardih. Predstaviti pa je potrebno tudi informacije o konsolidacijski skupini.

V primeru, ko gre za poslovno skupino, ki jo sestavljajo obvladujoča družba in podrejene oziroma odvisne družbe, je potrebno popolno uskupinjevanje (konsolidacija). Popolna konsolidacija se izvede tako, da se seštejejo vse sorodne postavke sredstev, obveznosti, kapitala, prihodkov in odhodkov. Ker pa je potrebno poslovno skupino predstaviti, kot da gre za eno samo družbo, je potrebno izločiti:

• medsebojne poslovne terjatve in poslovne obveznosti,
• finančne naložbe nadrejene družbe in deleže v kapitalu oziroma dolgove v skupini,
• medsebojne prihodke in odhodke,
• čiste dobičke in čiste izgube, ki so posledica poslovanja v okviru skupine,
• ponovno obračunati davke in jih časovno razmejiti in
• ločeno izkazati manjšinske deleže v kapitalu in čistem dobičku.

Za zagotovitev kvalitetnega popolnega konsolidiranja je potrebno zagotoviti:

• poenotenje računovodskih usmeritev v skupini,
• smiselno enako grupiranje postavk v posamičnih računovodskih izkazih vseh družb v skupini. Če to ni mogoče, morajo družbe z drugačnim grupiranjem, za potrebe uskupinjevanja, pripraviti posebne računovodske izkaze, ki bodo ustrezali izkazom obvladujoče družbe,
• poenotiti poslovno leto v skupini,
• da se preračun iz tuje valute, kadar so izvirni računovodski izkazi pripravljeni v tuji valuti, v predstavitveno valuto nadrejene družbe opravi po srednjem tečaju Banke Slovenije (referenčni tečaj ECB), za vse postavke bilance stanja. Za preračun prihodkov in odhodkov se uporabi povprečni srednji tečaj , ki je veljal ob njihovem nastanku.

Konsolidacija je zahtevno opravilo za računovodje. Posebej pomembno je, da se zagotovi nadzor nad pripravo računovodskih izkazov in letnih poročil v podrejenih (odvisnih) družbah. Če vhodni podatki za konsolidacijo niso kvalitetni, je skorajda nemogoče pripraviti dobro in verodostojno konsolidirano računovodsko poročilo, posledično pa tudi konsolidirano poslovno poročilo.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v portalu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Pokrivanje izgube: Pri ugotavljanju pogoja iz določbe petega odstavka 36. člena ZDDPO-2 – »če se v davčnem obdobju lastništvo delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic zavezanca neposredno ali posredno spremeni za več kot 50 % glede na stanje lastništva na začetku davčnega obdobja …« - se višina odstotka spremembe lastništva delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic zavezanca izračuna z upoštevanjem razlik v kapitalskih deležih posamičnih lastnikov, na podlagi primerjave stanja lastništva na koncu davčnega obdobja s stanjem lastništva na začetku davčnega obdobja, za katero se sestavlja davčni obračun. Navedeno pomeni, da o več kot 50 % spremembi lastništva govorimo, če po stanju na koncu davčnega obdobja, primerjalno s stanjem na začetku davčnega obdobja, skupna pozitivna razlika v kapitalskih deležih posamičnih obstoječih oziroma novih lastnikov znaša več kot 50 % (in obratno, če po stanju na koncu davčnega obdobja skupna negativna razlika v kapitalskih deležih posamičnih obstoječih oziroma prejšnjih lastnikov znaša več kot 50 %). To pomeni, da gre v obeh od zgoraj opisanih primerov za manj kot 50 % spremembo lastništva.
	2. Tanka kapitalizacija: Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06 in 56/08) v 32. členu, ki ureja institut t.i. tanke kapitalizacije, določa, da se kot odhodek ne priznajo obresti od posojil, razen pri posojilojemalcih bankah in zavarovalnicah, prejetih od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo štirikratnik (v letu 2008 je na podlagi prehodnih določb ZDDPO-2 to šestkratnik) zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca (v nadaljevanju: presežek posojil), ugotovljene glede na znesek in obdobje trajanja presežka posojil v davčnem obdobju, razen če zavezanec dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba. Iz navedenega izhaja, da je dokazovanje potrebno za tista prejeta posojila od delničarja oziroma družbenika, ki presegajo šestkratnik zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca. Glede vprašanja, kaj pomeni sklenitev aneksa h kreditni pogodbi in posledic le-tega, je DURS že v svojem pojasnilu pod št. 42103-22/2006-2 z dne 23. 2. 2006 pojasnil, da sklenitev aneksa h kreditni pogodbi zaradi spremembe pogojev kreditiranja (sprememba obrestne mere, podaljšanje roka za vračilo kredita, ipd.) načeloma ne predstavlja nove kreditne pogodbe. V primeru, da pa gre za kredite, ki se obdobno obnavljajo, pa gre vsakič za nov kreditni posel ne glede na denarni tok. Zato tudi dokazovanje zavezanca, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana, v primeru, da gre pri sklenitvi aneksa (za podaljšanje kredita) za prvotno pogodbo in ne za novo pogodbo, ni potrebno.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Prihodki od odprave in porabe dolgoročne rezervacije: V skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 10.24 se rezervacije za določen namen zmanjšajo, če po predvidevanjih presegajo pokritja ustreznih stroškov v prihodnjih letih. Za ta presežek je potrebno zmanjšati njihovo knjigovodsko vrednost in povečati ustrezne poslovne prihodke. Po koncu obdobja, za katero je bila oblikovana dolgoročna rezervacija, se njen celotni neporabljeni del prenese med poslovne prihodke. Pri pripoznavanju rezervacij v davčni bilanci pa moramo upoštevati še 16. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-1) (Uradni list RS, št. 40/2004 do novele 108/2005) (v nadaljevanju ZDDPO-1), kateri določa, da se pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov in odhodkov oblikovanje rezervacij NE UPOŠTEVA, razen če s tem zakonom ni določeno drugače (banke, zavarovalnice). ZDDPO-1 tudi določa, da se odprava in poraba rezervacij upošteva na način, da se prihodki izvzemajo in odhodki priznavajo tako, da v davčno osnovo niso ponovno vključeni prihodki in odhodki, ki so predhodno povečevali davčno osnovo. Enako se obravnava tudi njihov popravek na sedanjo vrednost izdatkov na koncu obračunskega obdobja. Rezervacije, katerih oblikovanje se po 16. členu ZDDPO-1 prizna kot odhodek in se lahko odpravljajo kot nepotrebne rezervacije v več letih in se pri določanju davčne osnove vštevajo v davčno osnovo kot prihodek v celoti v prvem letu odprave in sicer največ do višine predhodno priznanega odhodka za njihovo oblikovanje.
	2. Amortizacija pri opredmetenih osnovnih sredstvih: Z amortiziranjem se zmanjšuje neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva. Neodpisana vrednost ne sme biti večja od vrednosti, nadomestljive v preostali dobi njegove koristnosti, oziroma od njegove poštene vrednosti na dan bilance stanja, kar se zagotovi s pravilnim amortiziranjem. Uporabljena metoda amortiziranja odseva vzorec pojavljanja gospodarskih koristi od opredmetenega osnovnega sredstva. Če vzorca ni mogoče zanesljivo ugotoviti, se uporabi metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Preostala vrednost se praviloma upošteva le pri pomembnih postavkah, pri čemer se upoštevajo tudi stroški likvidacije opredmetenega osnovnega sredstva - če so stroški likvidacije večji od ocenjene preostale vrednosti, se preostala vrednost pri amortiziranju ne upošteva. Amortizacija, obračunana za vsako obračunsko obdobje, se praviloma pripozna kot strošek. Slovenski računovodski standard (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 1.22 določa, da se opredmeteno osnovno sredstvo začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoložljivo za uporabo. Amortizacija se obračunava posamično, skupinsko pa se lahko samo pri drobnem inventarju iste vrste ali podobnega namena.
	3. Splošne značilnosti stroškov dela: Splošne značilnosti stroškov dela v skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 15 so: stroški dela se izkazujejo v skupini 47, lahko se zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in zalog proizvodov, preden se pojavijo med poslovnimi odhodki in vplivajo na poslovni izid obračunskega obdobja, pripoznajo se na podlagi listin, ki dokazujejo opravljeno delo in druge podlage za obračun plač v kosmatem znesku oziroma upravičenost do nadomestila plač in plačam sorodnih postavk pa tudi odpravnin ter ustreznih dajatev. Izplačila, ki se pojavljajo znotraj poslovnega leta neenakomerno, je mogoče tudi časovno razmejevati, stroški dela in stroški povračil zaposlencem se obračunavajo skladno z zakonom, kolektivno pogodbo, splošnim aktom podjetja ali pogodbo o zaposlitvi, podjetje mora za tisti del zneska stroškov dela, katerega izplačilo zahtevajo zaposlenci na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta podjetja ali pogodbe o zaposlitvi, podjetje pa takemu izplačilu nasprotuje, oblikovati rezervacije, če so izpolnjeni pogoji iz SRS 10, obračunanim stroškom dela ustrezajo z njimi povezani kratkoročni dolgovi do zaposlencev , dokler se ne poravnajo, obveznosti za plače se prikazujejo kot obveznosti do posameznih zaposlencev v znesku čistih plač in kot odtegnjene obveznosti za dajatve, vštete v njihovih kosmatih plačah. Dodatno se prikazujejo še obveznosti za dajatve, ki se obračunavajo glede na znesek kosmatih plač in ki niso njihov sestavni del, prevrednotenje stroškov plač je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se praviloma opravi pri sestavljanju letnih računovodskih izkazov ali celo potem, ko jo potrdijo organi upravljanja. Pojavi se izključno kot prevrednotenje zaradi upoštevanja poslovnega izida za posamezno poslovno leto. Stroški plač se prevrednotujejo (SRS 15.15), če se zaposlencem glede na uresničeni razširjeni dobiček v posameznem poslovnem letu prizna delež v njem. Ta delež se ne izkazuje kot sestavni del javno objavljenega čistega dobička, temveč kot povečanje prevrednotovalnih poslovnih odhodkov v obravnavanem letu. Enako se obravnavajo nagrade upravi in članom nadzornega sveta.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Obrazci: Prejem (Uvoz), Odprema (Izvoz) Rok: 15.2.2009, poročanje SURS

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 2.2.2009 do 8.2.2009 je izšla naslednja številka Uradnega lista: 9/2009)
	Uredba o merilih za ocenjevanje verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 9/2009 z dne 6.2.2009, velja od 21.2.2009 Uredba določa: merila za ocenjevanje verjetnosti pomembnejših vplivov plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje, če se z njim ne določa ali načrtuje posega v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu s predpisi o varstvu okolja, ali se zanj ne zahteva presoje sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave, merila za ocenjevanje verjetnosti pomembnejših vplivov plana na okolje, če se z njim določa ali načrtuje poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu s predpisi o varstvu okolja, ali se zanj zahteva presoja sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave, kadar določa rabo majhnih območij na lokalni ravni, ali kadar gre za manjše spremembe plana.
Tedenski izbor zakonodaje
	Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 8/2009 z dne 30.1.2009, velja od 31.1.2009 Uredba ureja organizacijo in način izvajanja gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo, s tem da določa: naloge, pravice in obveznosti izvajalca gospodarske javne službe, organizacijsko zasnovo opravljanja gospodarske javne službe, način in pogoje zagotavljanja posameznih nalog, ki sestavljajo gospodarsko javno službo, pravice in obveznosti udeležencev organiziranega trga z električno energijo, način financiranja gospodarske javne službe. Uredba hkrati predstavlja koncesijski akt za izvajanje gospodarske javne službe.
	Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo z uporabo domačih virov primarne energije Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 8/2009 z dne 30.1.2009, velja od 31.1.2009 S to uredbo se določa način izračunavanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo z uporabo domačih virov primarne energije za proizvodnjo električne energije. Vsi odjemalci električne energije so za vsako prevzemno predajno mesto dolžni plačevati prispevek za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo z uporabo domačih virov primarne energije. Višina mesečnega prispevka iz prejšnjega odstavka je odvisna od razvrstitve končnega odjemalca glede na moč, napetostno raven, kategorijo odjema in namen porabe električne energije v odjemne skupine po tej uredbi. Prispevke zbira Center za podpore.
	Navodilo o vsebini, načinu in rokih, v katerih izvajalci plačilnega prometa zagotavljajo podatke za statistične in druge z zakoni določene namene Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 8/2009 z dne 30.1.2009, velja od 31.1.2009 Navodilo določa vsebino, način in roke, v katerih izvajalci plačilnega prometa zagotavljajo Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve podatke o: izplačilih plač, izplačilih regresa za letni dopust, dospelih neporavnanih obveznostih, prejemkih na račune in o izdatkih z računov, plačilih za investicije.
	Navodilo o načinu, postopkih in udeležencih za izvajanje statističnega raziskovanja o prejemkih na račune in o izdatkih z računov poslovnih subjektov Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 8/2009 z dne 30.1.2009, velja od 31.1.2009 Navodilo določa način, postopke in udeležence za izvajanje statističnega raziskovanja o prejemkih na račune in o izdatkih z računov poslovnih subjektov – rezidentov. Podlaga temu raziskovanju so podatki o prejemkih in o izdatkih poslovnih subjektov, ki jih zagotavljajo izvajalci plačilnega prometa iz nalogov za plačilo, na katerih je namen plačila šifriran z ustrezno šifro prejemkov in izdatkov za plačila v državi med rezidenti in podatki o prejemkih in o izdatkih poslovnih subjektov iz nalogov za plačila, ki se izvršujejo v SEPA okolju in jih izvajalci plačilnega prometa evidentirajo v skupnem znesku kot »druge prejemke« oziroma kot »druge izdatke«. Podatke o izdatkih za plačila v tujino – nerezidentom in podatke o prejemkih od nerezidentov za plačila iz tujine zbira Banka Slovenije v skladu z Zakonom o Banki Slovenije in Zakonom o deviznem poslovanju ter jih posreduje AJPES. Sistem šifriranja plačilnih transakcij med rezidenti je AJPES določila z Navodilom o vsebini, načinu in rokih, v katerih izvajalci plačilnega prometa zagotavljajo podatke za statistične in druge z zakoni določene namene.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec februar, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Osnove poslovanja novega podjetja.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.