---

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Krepko smo že zajadrali v leto 2009 in čas oddaje letnih poročil za leto 2008 se nezadržno približuje. Današnjo številko TFL Glasnika smo namenili letnim poročilom, ki jih morajo pripraviti pravne osebe, skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1).

Tema tedna: Letno poročilo za leto 2008 za pravne osebe

Pravila računovodenja in računovodskega poročanja za pravne osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost so določena v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), (Uradni list RS, št. 42/2006 do 68/2008) (v nadaljevanju ZGD-1). ZGD-1 v 54. členu določa, da morajo družbe pri pripravi letnih računovodskih izkazov in letnih poročil upoštevati podrobnejša navodila Slovenskih računovodskih standardov (SRS) (Uradni list RS, št. 118/2005 do 119/2008) (v nadaljevanju SRS) ali v Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MRSP) (Uradni list EU L št. 261/2003 do 320/2008) (v nadaljevanju MRSP).

MRSP morajo pri pripravi letnih konsolidiranih poročil obvezno uporabljati družbe, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na katerega od organiziranih trgov vrednostnih papirjev v državah članicah Evropske skupnosti in so zavezane h konsolidaciji na podlagi 56. člena ZGD-1. Poleg teh družb morajo računovodska poročila pripravljati v skladu z MRSP tudi:

• banke,
• zavarovalnice in
• druge družbe, če tako odloči skupščina družbe, vendar najmanj za pet let.

Računovodska poročila so namenjena zunanjim in notranjim uporabnikom informacij. Pripravljena morajo biti tako, da predstavljajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja gospodarske družbe, skladno z ustreznim računovodskim okvirom poročanja. Za pripravo računovodskih izkazov je odgovorno poslovodstvo družbe.

Zavezanci, ki morajo uporabljati določila ZGD-1 glede načina in vsebine poročanja, so določeni v 53. členu zakona:

• kapitalske družbe;
• tiste osebne družbe, pri katerih za njihove obveznosti ni neomejeno odgovorna nobena fizična oseba in
• podjetniki, katerih podjetje ustreza merilom za srednje ali velike družbe, razen 57. člena ZGD-1.

Navedene družbe morajo sestaviti letno poročilo ne glede na to, če v skladu z zakonom opravljajo tudi dejavnosti, ki niso pridobitne.

Od razvrstitve družb med mikro, majhne, srednje in velike družbe, so odvisne zahteve po vsebini in obsežnosti poročanja ter obveznost revidiranja računovodskih izkazov. ZGD-1 določa merila za razvrstitev po velikosti v svojem 55. členu. Družbe razvršča v eno od navedenih skupin na osnovi:

• povprečnega števila delavcev v poslovnem letu,
• čistih prihodkov od prodaje in
• velikosti aktive

na bilančni presečni dan letne bilance stanja. Razporeditev se opravi na osnovi podatkov iz dveh zaporednih let.

Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od naštetih meril:

• povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10,
• čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 EUR in
• vrednost aktive ne presega 2.000.000 EUR.

Majhna družba je družba, ki ni mikro družba po prejšnjem odstavku, in izpolnjuje dve od spodaj naštetih treh meril:

• povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,
• čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 EUR in
• vrednost aktive ne presega 4.400.000 EUR.

Srednja družba je družba, ki ni mikro družba po drugem odstavku tega člena ali majhna družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od naštetih meril:

• povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250,
• čisti prihodki od prodaje ne presegajo 35.000.000 EUR in
• vrednost aktive ne presega 17.500.000 EUR.

Velika družba je družba, ki ni mikro, majhna ali srednja družba. V vsakem primeru so velike družbe:

• banke,
• zavarovalnice,
• borza vrednostnih papirjev in
• družbe, ki so po 56. členu ZGD-1 dolžne pripraviti konsolidirano letno poročilo.

Določbe ZGD-1 in drugih predpisov, ki se nanašajo na majhne družbe, se uporabljajo tudi za mikro družbe, razen če ta zakon in drugi predpisi ne določajo drugače. Ker za računovodsko poročanje ni posebnih določil za mikro družbe, veljajo enaka pravila računovodenja in sestavljanja računovodskih izkazov, kot za majhne družbe.

Poročevalske zahteve glede na razvrstitev družb na mikro, majhne in velike družbe obravnava ZGD-1 v 60. členu. Letno poročilo je sestavljeno iz:

• računovodskega poročila, ki vsebuje bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala in priloge s pojasnili k izkazom ter
• poslovnega poročila.

Letno poročilo majhnih in mikro kapitalskih družb, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu, je sestavljeno vsaj iz:

• bilance stanja,
• izkaza poslovnega izida in
• priloge s pojasnili k izkazom.

Letno poročilo družb in podjetnikov iz 3. odstavka 53. člena ZGD-1 je sestavljeno najmanj iz:

• bilance stanja in
• izkaza poslovnega izida.

Bilanca stanja prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu poslovnega leta. Izkaz poslovnega izida prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid v poslovnem letu. Izkaz gibanja kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu, vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube. Izkaz denarnih tokov prikazuje gibanje prejemkov in izdatkov ali pritokov in odtokov v poslovnem letu ter pojasnjuje spremembe pri stanju denarnih sredstev. Letnemu poročilu se, kadar obstaja, priloži revizijsko poročilo, predlog za uporabo bilančnega dobička in poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo, ki pa niso sestavni deli letnega poročila.

Letna poročila srednje velikih in velikih kapitalskih družb, dvojnih družb ter tistih majhnih kapitalskih družb, s katerih vrednostnimi papirji, se trguje na organiziranem trgu ter konsolidirana letna poročila morajo biti skladno s 57. členom ZGD-1 revidirana najkasneje v šestih mesecih po koncu poslovnega leta s strani samostojnega revizijskega podjetja.

Rok za sestavitev letnega poročila je tri mesece po koncu posameznega poslovnega leta. Konsolidirano letno poročilo iz 56. člena ZGD-1 pa je potrebno sestaviti v štirih mesecih po koncu posameznega poslovnega leta.

Za javno objavo letnih poročil je pooblaščena Agencija Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES).

V skladu s 15. členom Sklepa o ustanovitvi Agencije Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve (Uradni list RS, št. 53/2002 do 16/2007) (v nadaljevanju AJPES) vsi gospodarski subjekti oddajo letna poročila AJPES v skladu z Metodološkimi navodili za predložitev letnih poročil. Za leto 2008 je AJPES za zavezance poročanja skladno z ZGD-1 predpisala Navodilo o predložitvi letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov posameznikov (Uradni list RS, št. 7/2008 do 8/2009).

Gospodarski subjekti predložijo AJPES letno poročilo v skladu z določili 58. in 59. člena ZGD-1.

Gospodarske družbe, zadruge in podjetniki morajo podatke iz letnih poročil v poenoteni obliki in dodatne podatke za državno statistiko predložiti do 31. marca 2009.

Roki za predložitev letnih poročil za javno objavo so odvisni od poslovnega leta in zavezanosti k reviziji. Družbe, ki niso zavezane k reviziji morajo oddati letna poročila tri mesece po koncu poslovnega leta, družbe zavezane k reviziji pa v osmih mesecih po koncu poslovnega leta.

Majhne družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu ter osebne družbe, pri katerih za njihove obveznosti neomejeno odgovarja vsaj ena fizična oseba in imajo poslovno leto enako koledarskemu, lahko izpolnijo obveznost predložitve letnega poročila za javno objavo tako, da podatkom iz letnega poročila na poenotenih obrazcih za državno statistiko, priložijo prilogo s pojasnili k izkazom in IZJAVO o uporabi podatkov iz letnega poročila. S predložitvijo podatkov iz letnega poročila na poenotenih obrazcih, podatkov o opredelitvi, dodatnih podatkov, pojasnil k izkazom in izjave, izpolnijo obveznost predlaganja letnega poročila tako za javno objavo kakor tudi za državno statistiko.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v portalu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Davčna obravnava spletnega oglaševanja: Dohodek, ki ga fizična oseba dosega s prikazovanjem oglasov različnih oglaševalskih mrež, se šteje za dohodek, ki je obdavčen po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08), in sicer: kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, kot dohodek iz dejavnosti. Pri presoji opredelitve vrste dohodka je treba ugotoviti naravo razmerja med izplačevalcem dohodka (naročnikom-oglaševalsko mrežo) in izvajalcem posla (založnikom). V primeru, da založnik opravlja delo občasno po pogodbi ter na podlagi odvisnega razmerja (delo opravi pod nadzorom in po navodilih naročnika, ne prevzema finančnega tveganja v zvezi s poslovanjem naročnika, običajno storitve ne opravlja za več naročnikov in ni neposredno udeležen na dobičku ali izgubi, doseženi z delom, ki ga opravlja), se prejeti dohodek obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. V kolikor bo založnik opravljal storitve trženja oglasov neodvisno samostojno (dejavnost bo opravljal na svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost in na svoj riziko) ter se s to aktivnostjo namerava ukvarjati trajno tudi v prihodnje, se doseženi dohodki obdavčijo z dohodkom iz dejavnosti. Glede na to, da iz vprašanja niso razvidna vsa dejstva in okoliščine, ki bi omogočale presojo ali bo založnik te aktivnosti opravljal samostojno in neodvisno, oz. ali bo ta dohodek dosegel na podlagi odvisnega pogodbenega razmerja, na vprašanje ni mogoče podati dokončnega odgovora.
	2. Statusno preoblikovanje odvetnika v odvetniško družbo (d.o.o.): V primeru statusnega preoblikovanja odvetnika v odvetniško družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), nevtralne davčne obravnave po 2. točki četrtega odstavka 51. člena Zakona o dohodnini ni mogoče uveljavljati. Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08) v 2. točki četrtega odstavka 51. člena določa, da zavezanec lahko zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, ki se izvede v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah o statusnem preoblikovanju podjetnika in ob izpolnjevanju določenih pogojev. Iz zakonske določbe izhaja, da je nevtralna davčna obravnava dopustna le pri statusnem preoblikovanju podjetnika, ki se izvede v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1 (Uradni list RS, št. 42/06, 10/08, 68/08). V skladu s šestim odstavkom 3. člena ZGD-1 je podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Statusno preoblikovanje podjetnika je urejeno v ZGD-1 v sedmem poglavju VI. dela, v členih od 667 do 673. ZGD-1 je temeljni predpis, ki ureja status samostojnih podjetnikov. Druge fizične osebe, ki ne opravljajo svoje dejavnosti v statusni obliki samostojnega podjetnika, priglasijo opravljanje dejavnosti na podlagi drugih predpisov, ki urejajo njihovo poslovanje. Opravljanje odvetniškega poklica je tako predpisano z Zakonom o odvetništvu – ZOdv (Uradni list RS, št. 18/93, 24/04, 54/08). Glede na to, da ZDoh-2 v 2. točki četrtega odstavka 51. člena določa, da se davčno nevtralna obravnava lahko uveljavlja samo v primeru statusnega preoblikovanja podjetnika, ki se izvede v skladu z določbami ZGD-1, nevtralne davčne obravnave v primeru preoblikovanja odvetnika, ki se izvede v skladu z določbami ZOdv-B, ni mogoče uveljavljati.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Vrednotenje zalog trgovskega blaga: V skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005 do 112/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 4 se vse vrste zalog vrednoti po izvirni vrednosti ali po čisti iztržljivi vrednosti – in sicer po konzervativnem načelu – torej po tisti vrednosti, ki je manjša. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo. Pri tem lahko razumemo čisto iztržljivo vrednost tudi kot oceno prodajne cene, ki je dosežena v rednem poslovanju in zmanjšana za ocenjene stroške, ki so potrebni za to, da pride do prodaje. Razlogi za znižanje vrednosti zalog trgovskega blaga, kot odraz nekih nastalih stroškov, pa so lahko: iztržljiva vrednost zaloge blaga je nižja od nabavne, zalog ni mogoče prodati zaradi spremembe prodajnega programa (npr. v prodajalnah), zaloge so poškodovane zaradi nepravilnega skladiščenja oziroma neodkritih napak pri prevzemu v skladišče, ni prišlo do izvedbe pogodbenega dogovora po predvideni prodajni vrednosti. Posebno pozornost je potrebno nameniti poškodbam na zalogah, saj je potrebno najprej preveriti prodaljivost teh zalog in jih v primerih večjih poškodb odpisati. V primeru, da je zaloga prodaljiva je potrebno preveriti čisto iztržljivo vrednost ter znižati knjigovodsko vrednost zaloge blaga. Podjetje, ki se sooča z nastalim problemom mora imeti urejeno dokumentacijo, kar pomeni, da so v internih aktih določene metode in postopki preverjanja vrednosti zalog. Za izdelavo odpisnice vrednosti zaloge blaga, pooblaščene osebe izdelajo zapisnik in na osnovi izdane odpisnice evidentirajo zmanjšanje vrednosti v poslovnih knjigah.
	2. Manjšinski delničarji: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, 42/2006, 60/2006) (v nadaljevanju ZGD-1) v okviru poglavja o delniški družbi obravnava tudi manjšinske delničarje ter pogoje za njihovo izključitev oziroma za pridobitev denarnega nadomestila. V zvezi s tem se pojavljata dva nova instituta: squeeze-out - ta omogoča imetniku delnic, ki ima v lasti najmanj 90% osnovnega kapitala družbe (glavni delničar), da preostale delničarje (manjšinske delničarje) »iztisne« iz družbe ter sell-out , ki ekvivalentno omogoča manjšinskemu delničarju izstop iz družbe. S tema dvema institutoma se regulirata dva nasprotujoča si interesa, in sicer: podjetniški interes večinskega delničarja na eni strani, interes manjšinskih delničarjev po ohranitvi korporacijskih pravic v družbi na drugi strani. V družbi lahko namreč večinski delničar predlaga povečanje osnovnega kapitala z novimi vložki, manjšinski delničar pa je lahko na skupščini zaradi »premoči« večinskega delničarja vedno preglasovan. Malemu delničarju, ki zato ne sodeluje pri povečanju z novimi vložki, se njegov upravljavski vpliv in lastniški interes v družbi zmanjšuje. Če manjšinski delničarji ne razpolagajo niti s takšnim deležem delnic, da bi lahko preprečili sprejetje pomembnejših sklepov, ki se sprejemajo s kvalificirano (bodisi zakonsko bodisi statutarno večino), imajo na voljo zgolj izpodbojne tožbe, kar lahko zaustavi razvoj in okrni delovanje družbe. Položaj takšnih delničarjev se v tem primeru osredotoči na uresničevanje premoženjskih upravičenj v družbi, pri čemer pa večinski delničar lahko odloči, da se bilančni dobiček uporabi za druge namene, ne pa za razdelitev med delničarje. S tem bi delničarjem ostala zgolj gola pravica, brez kakršnihkoli koristi. Vrednost delnic takšne družbe bi padala, tako da bi delničarji s prodajo ustvarili kvečjemu izgubo. Zato ZGD-1 uvaja določbe o institutu izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe, pri čemer le-ti izgubijo korporacijska upravičenja, in prenesejo svoje delnic na glavnega delničarja proti plačilu primerne denarne odpravnine. Hkrati se s tem okrepi podjetniška iniciativa glavnega delničarja in možnost oblikovanja čistih (t.i. enolastniških) delniških družb.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Obrazci: Podatki o stanju finančnih sredstev - SFR1, Podatki o stanju obveznosti - SFR2, Podatki o transakcijah v finančnih sredstvih - SFR3, Podatki o transakcijah v obveznostih - SFR4, Podatki o vrednostnih spremembah v sredstvih - SFR5, Podatki o spremembah v obveznostih - SFR6 Rok: 20.2.2009, poročanje AJPES-u za obdobje od 1. oktobra do 31. decembra predhodnega leta
	Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah nerezidentov v Slovenije – transakcije SN22 - T, Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah rezidentov v tujini – transakcije SN11 – T, Poročilo o kupljenih/prodanih tujih dolžniških vrednostnih papirjih mimo domačih posrednikov - DVP, Poročilo o prejetih in danih kreditih ter depozitih z nerezidenti - KRD, Poročilo o storitveni menjavi in delu blagovne menjave, ter o tekočih/kapitalskih transferih z nerezidenti - BST Rok: 20.2.2009, poročanje Banki Slovenije za pretekli mesec

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 9.2.2009 do 15.2.2009 so izšle naslednje številke Uradnega lista: 10/2009, 11/2009 in 12/2009)
	Pravilnik o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 12/2009 z dne 13.2.2009, velja od 14.2.2009 S pravilnikom se določa obrazec za izračun davka od dohodkov pravnih oseb, metodologija za izpolnjevanje obrazca, priloge k obrazcu, metodologija za izpolnjevanje prilog (davčni obračun) in način predložitve davčnega obračuna davčnemu organu. Pravilnik se uporablja za obračun davka od dohodkov pravnih oseb, ki vključuje obdobje od 1. januarja 2008 dalje, in se davčni obračun predlaga po dnevu objave tega pravilnika.
	Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o začasni razglasitvi Plečnikovih tržnic v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 12/2009 z dne 13.2.2009, velja od 14.2.2009 Odlok razveljavlja Odlok o začasni razglasitvi Plečnikovih tržnic v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 98/08).
	Pravilnik o pogojih glede strokovno-tehnične usposobljenosti izvajalcev biomonitoringa kemikalij in njihovih razgradnih produktov ter o postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 12/2009 z dne 13.2.2009, velja od 14.2.2009 Pravilnik določa strokovno-tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci biomonitoringa kemikalij in njihovih razgradnih produktov v ljudeh in organizmih v okolju ter postopek ugotavljanja izpolnjevanja teh pogojev. Izvajalci biomonitoringa morajo izpolnjevati naslednje strokovne pogoje: imajo za področje biomonitoringa kemikalij v ljudeh zaposlenega strokovnjaka z najmanj visoko izobrazbo naravoslovne smeri, usposobljenega za izdelavo ocene tveganja za zdravje ljudi in z ustreznimi referencami s področja biomonitoringa; imajo za področje biomonitoringa kemikalij v organizmih v okolju zaposlenega strokovnjaka z najmanj visoko izobrazbo naravoslovne smeri, usposobljenega za izdelavo ocene tveganja za organizme v okolju in z ustreznimi referencami s področja biomonitoringa;imajo delovne izkušnje pri načrtovanju, pripravi in izvedbi programov s področja spremljanja kemikalij in njihovih ostankov v organizmih; imajo dostop do znanstvenih in raziskovalnih informacij o zdravstveno-ekološkem stanju v populacijah prebivalcev oziroma prostoživečih živalih ter o stanju onesnaženosti okolja v Republiki Sloveniji; poznajo predpise in smernice na področju spremljanja kemikalij v okolju in v organizmih oziroma jih izvajajo in uporabljajo; imajo glede na tisti del programa biomonitoringa, ki ga izvajajo, zaposlene usposobljene delavce za ravnanje s podatki biomonitoringa kemikalij ter za njihovo obdelavo in varno hrambo.
	Uredba o ukrepih pri uničevanju eksplozivov in pirotehničnih izdelkov Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 11/2009 z dne 13.2.2009, velja od 28.2.2009 Uredba določa varnostne in druge ukrepe, ki se morajo izvajati pri uničevanju eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov, strokovno usposobljenost za osebe, ki lahko uničujejo eksplozive ali pirotehnične izdelke, ter prekrške in sankcije zanje. Uredba se ne uporablja za uničevanje: ostankov eksplozivov ali pirotehničnih snovi pri proizvodnji; ostankov eksplozivov pri miniranju; ostankov pirotehničnih izdelkov ali pirotehničnih snovi pri izvedbi ognjemeta.
Tedenski izbor zakonodaje
	Pravilnik o vodenju razvida izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 11/2009 z dne 13.2.2009, velja od 28.2.2009 S pravilnikom se določa postopek vpisa in izbrisa iz razvida izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja ter oblika razvida. V razvid se vpisujejo izvajalci javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja iz 6. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki se organizirajo v skladu s 7. členom zakona. Razvid je javna knjiga, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec februar, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Kako zaposliti prve sodelavce?

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.