---

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Današnjo številko TFL Glasnika smo namenili obračunu davka od dohodkov pravnih oseb. Zaradi obsežnosti tematike se bomo podrobneje dotaknili nekaterih postavk, ki jih davčni zavezanci najpogosteje uporabljajo in nekaterih novosti, ki na novo veljajo za obračun davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2008.

Tema tedna: Obračun davka od dohodkov pravnih oseb – ugotavljanje davčne osnove

Pravna podlaga ugotavljanja davčne osnove je Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 5/2009) (v nadaljevanju ZDDPO-2). Ugotavljanje davčne osnove in način izpolnjevanja davčnega obrazca podrobneje opredeljuje Pravilnik o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb, (Uradni list RS, št. 12/2009) (v nadaljevanju Pravilnik).

Davčna osnova za obračun davka od dohodkov pravnih oseb je dobiček, ugotovljen na osnovi izkaza poslovnega izida, pripravljenega za poslovne namene na osnovi zakona in veljavnih računovodskih standardov (Slovenskih računovodskih standardov (SRS) (Uradni list RS, št. 118/2005 do 119/2008) in v Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MRSP) (Uradni list EU L št. 261/2003 do 320/2008)), korigiran skladno z določili ZDDPO-2.

Pravilnik v svoji prilogi št. 3 Metodologija za predložitev podatkov iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida oziroma podatkov iz drugih ustreznih poročil (v nadaljevanju Metodologija) določa, katere priloge morajo davčni zavezanci predložiti davčni upravi. V Metodologiji je posebej poudarjeno, da zavezanec, ki je obravnavane podatke, skladno s 1. odstavkom 358. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) (Uradni list RS št. 117/2006 do 24/2008) (v nadaljevanju ZDavP-2), predložil AJPES, predloži davčni obračun brez teh podatkov, če se podatki, ki jih je predložil AJPES, nanašajo na isto obdobje, kot je obdobje, za katero se predlaga davčni obračun. Zavezanec mora v tem primeru izpolniti izjavo, da davčni upravi ne predlaga navedenih podatkov, ker jih je predložil AJPES. Navesti mora tudi datum predložitve računovodskih izkazov AJPES.

V nadaljevanju bomo predstavili:

1. ugotavljanje davčno priznanih prihodkov,
2. ugotavljanje davčno priznanih odhodkov,
3. spremembe davčne osnove zaradi prehoda na nove računovodske standarde,
4. povečanja davčne osnove in
5. davčne olajšave.

1. Ugotavljanje davčno priznanih prihodkov

Pri ugotavljanju davčno priznanih prihodkov je potrebno upoštevati splošno načelo, da noben davčni vir ne sme biti obdavčen dvakrat. V ta namen ZDDPO-2 odpravlja dvojno obdavčitev na strani prihodkov:

• z izvzemom prihodkov, ki so bili že na nek način obdavčeni (poraba že obdavčenih rezervacij in odprava nepotrebnih, obdavčenih rezervacij, odprava oslabitev sredstev, če davčno ni bila priznana, zaradi predhodno nepriznanih odhodkov),
• z izvzemom prihodkov od prejetih dividend in dividendam podobnih dobičkov,
• z izvzemom prihodkov na podlagi mednarodnih pogodb in
• z izvzemom dohodkov, od katerih je bil odtegnjen davek na viru (vključno z davčnim odtegljajem).

Iz prihodkov se izvzamejo tudi prihodki od nepridobitne dejavnosti. Prihodke od nepridobitne dejavnosti ustvarjajo davčni zavezanci, ki imajo registrirano nepridobitno dejavnost (zavodi, društva, verske skupnosti itd.). Pri tem želimo opozoriti na dejstvo, da nepridobitna organizacija lahko pridobiva tudi obdavčljive prihodke, ki jih mora pravilno prijaviti v davčnem obračunu.

Iz obdavčljivih prihodkov, se pod določenimi pogoji iz 25. člena ZDDPO-2, izvzame tudi polovica prihodkov na podlagi dobičkov zaradi odsvojitve lastniških deležev, oziroma dobički, ki so bili doseženi z odsvojitvijo družb tveganega kapitala in prihodkov od odpisa dolgov v postopku prisilne poravnave.

Prihodke je potrebno povečati, kadar se v postopku preverjanja transfernih cen pri prodaji blaga oziroma obračuna obresti od posojil ugotovi, da so cene za prodano blago oziroma zaračune obresti za posojila nižje od tržno primerljivih cen oziroma od priznanih obrestnih mer.

2. Ugotavljanje davčno priznanih odhodkov

Na strani odhodkov zakonodajalec v davčno osnovo ne priznava določenih odhodkov. Nekaterih samo začasno, drugih pa nikoli.

Začasno se iz davčne osnove izvzamejo odhodki, ki se davčno priznajo, ko je dosežen določen pogoj. Primeroma navajamo nekaj začasno nepriznanih odhodkov:

• 50% oblikovanih rezervacij (preostanek je davčno priznan, če je porabljen),
• slabitev terjatev je davčno priznana do višine aritmetične sredine dejanskih odpisov v preteklih treh letih (gre za odpise terjatev v stečajnem postopku in na osnovi pravnomočnega sodnega sklepa ter za odpise terjatev pri katerih bi znesek sodne izterjave presegel vrednost terjatev, če smo v tem primeru storili vse, da bi terjatev izterjali), vendar ne več kot 1% obdavčljivih prihodkov. Slabitve nad to vrednostjo so davčno nepriznane, odprava slabitve pa se izvzame iz davčne osnove,
• slabitev finančnih naložb, ki se po 22. členu ne priznajo – finančne naložbe izmerjene po pošteni vrednosti preko kapitala se davčno priznajo ob odtujitvi.

Dokončno davčno nepriznani odhodki so:

• odhodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička,
• odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let,
• stroški, ki se nanašajo na privatno življenje (za oddih, šport ...),
• stroški prisilne izterjave davkov in drugih dajatev,
• kazni, ki jih izreče pristojni organ,
• davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba,
• davek na dodano vrednost, ki bi ga družba imela pravico uveljaviti kot vstopnega,
• obresti od nepravočasno plačanih davkov in drugih dajatev,
• obresti od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež ali kraj delovanja v davčnih oazah,
• donacije (ki se pod določenimi pogoji priznajo kot davčna olajšava),
• podkupnine,
• PDPZ (ki se prizna kasneje kot davčna olajšava v višini plačanih premij),
• izgube iz odsvojitve deležev na podlagi naložb tveganega kapitala,
• 50% stroškov reprezentance,
• 50% stroškov nadzornega sveta,
• plače iz udeležbe delavcev pri dobičku in
• drugo.

Davčno priznane odhodke je potrebno znižati na višino davčno priznanih tudi v primeru, ko se v postopku preverjanja transfernih cen pri prodaji blaga oziroma obračuna obresti od posojil ugotovi, da so cene za prodano blago oziroma zaračunane obresti za posojila višje od tržno primerljivih cen oziroma od priznanih obrestnih mer.

Iz davčno priznanih odhodkov je potrebno izvzeti tudi vse stroške, ki se nanašajo na nepridobitno dejavnost, kar je razumljivo, saj se izvzemajo tudi tovrstni prihodki.

V primeru, da smo znižali prihodke na osnovi pogodb o izogibanju dvojnemu obdavčenju, je potrebno znižati tudi odhodke, ki se nanašajo na tovrstne prihodke.

Amortizacija se davčno prizna, če je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja in do višine stopenj, ki so objavljene v ZDDPO-2. Za vsa osnovna sredstva nabavljena pred letom 2007 veljajo davčne stopnje, ki so veljale v takrat veljavnem ZDDPO. Izvzeta amortizacija je priznana v naslednjih letih, skladno z obračunom amortizacije za davčne potrebe do dokončnega amortiziranja. Izjema pri obračunavanju amortizacije so sredstva, ki so se začela amortizirati v letu 2006, ko je bilo možno za davčne potrebe obračunati višjo amortizacijo, kot za poslovne namene. Skladno s pojasnilom DURS 4201-7/2007 je možno na isti način obračunavati amortizacijo za sredstva, ki so se začela amortizirati v letu 2006 tudi v naslednjih letih. Edina omejitev so stopnje, ki ne smejo biti višje od tistih, ki so za davčne potrebe veljale v letu 2006. V primeru predčasne prodaje ali drugačne odtujitve je potrebno pravilno ovrednotiti tudi sedanjo vrednost osnovnega sredstva, ki se davčno prizna v višini sedanje vrednosti ob upoštevanju amortizacije, obračunane za davčne potrebe.

Iz davčne osnove je potrebno izločiti tudi odhodke za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če niso bili obdavčeni skladno z Zakonom o dohodnini. Takšni odhodki so ugodnosti manjših vrednosti, ki so na razpolago vsem zaposlenim, stroški zagotavljanja parkirnih prostorov, stroški telekomunikacijske, računalniške in druge opreme, ki jo delodajalec zagotavlja delojemalcu in drugo.

Pri odhodkih poznamo tudi popravek navzgor – za porabo obdavčenih rezervacij, nepriznano amortizacijo, poplačane terjatve in druga prevrednotenja, ki niso bila davčno priznana.

3. Spremembe davčne osnove zaradi prehoda na nove računovodske standarde

V primeru sprememb računovodskih usmeritev so vsi učinki prevrednotenje evidentirani v breme ali dobro prenesenega poslovnega izida. ZDDPO-2 določa, da se učinki takšnega prevrednotenja vključijo v davčno osnovo. V letošnjem letu je potrebno v osnovo vključiti tudi eno tretjino zneska, ki ga je bilo v letu 2006 mogoče razmejiti na tri leta.

V kolikor je davčni zavezanec v letih 2007 ali 2008 začel uporabljati MRSP, mora prav tako obračunati morebitne razlike zaradi prehoda na nov način računovodenja in jih poračunati v prenesenem poslovnem izidu. Glede na 93. člen ZDDPO-2 mora tudi tak davčni zavezanec razlike poračunati v davčnem obračunu v naslednjih treh letih.

4. Povečanja davčne osnove

Davčno osnovo je potrebno povečati za uveljavljeno davčno olajšavo v preteklosti, če družba ni izpolnila določenih pogojev (odprodaja ali iznos osnovnih sredstev iz Slovenije pred potekom treh let, predčasna prekinitev delovnega razmerja ob koriščenju olajšave za novo zaposlene delavce). Prav tako je potrebno davčno osnovo povečati tudi v primeru izvzetja dividend in dohodkov podobnih dividendam ter v primeru izvzema dela dobičkov v primeru odsvojitve lastniških deležev v obdobju 10 let po ustanovitvi. Če se spremeni lastništvo v dveh letih po uveljavitvi davčne izgube, je potrebno povečati davčno osnovo za uveljavljeni znesek le-te. Problem so tudi skrite rezerve pri združitvah in delitvah.

5. Davčne olajšave

Družbe, ki v preteklosti niso mogle izkoristiti investicijskih olajšav, olajšav za raziskave in razvoj in določenih olajšav povezanih z zaposlitvijo, to v zakonskem roku še vedno lahko storijo.

V skladu z ZDDPO-2 so ohranjene sledeče olajšave:

• za zaposlovanje invalidov,
• za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
• za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje PDPZ,
• za donacije,
• za vlaganja v raziskave in razvoj (splošne in dodatne regijske) in
• olajšava za investiranje v opremo, razen pohištva in pisarniške opreme ter neopredmetena sredstva, razen dobrega imena in usredstvenih stroškov naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva, v višini 30% investiranega zneska, vendar ne več kot 30.000 € in največ v višini davčne osnove.

Pri koriščenju investicijske olajšave se poraja vprašanje, kako obračunati olajšavo, če znesek olajšave preseže 30.000 €, v povezavi s 6. in 7. točko 55.a člena ZDDPO-2. Ker je višina olajšave limitirana, se poraja vprašanje, kaj se zgodi, če družba opremo in neopredmetena sredstva odtuji pred potekom treh let. Ali naj olajšavo obračuna samo od opreme in neopredmetenih sredstev, ki dajo olajšavo v višini 30.000 € in vodi evidenco, pri kateri opremi in neopredmetenih sredstvih si je olajšavo priznala ali pa olajšavo preračuna proporcionalno na vso kupljeno opremo in neopredmetena sredstva, ki so prinašala pravico do koriščenja olajšave. Ko bo potrebno davčno osnovo povečati za odtujena osnovna sredstva pred potekom treh let, bo potrebno vedeti, ali se poveča za 30% nabavne vrednosti ali za proporcionalni del koriščene davčne olajšave, ki se nanaša na prodano ali kako drugače odtujeno opremo in neopredmetena sredstva.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v portalu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Amortizacija po ZDDPO-2: Kot smo navedli, so se višje amortizacijske stopnje za davčne namene kot so bile obračunane za poslovne namene, lahko uporabljale le pri obračunu davka za leto 2006 in to le za tista opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva, ki so se začela amortizirati v letu 2006. Tako določbo je uvedla novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-1B (Uradni list RS, št. 108/05), po kateri se je davčna amortizacija priznavala neodvisno od poslovne. Z navedeno določbo se je zavezancem, vendar samo v letu 2006 (z novim ZDDPO-2, ki se uporablja od 1. januarja 2007, je navedena določba spremenjena) omogočalo davčno priznavanje stroškov amortizacije, obračunanih na način in po stopnjah, določenih v prvem, drugem in četrtem odstavku 26. člena ZDDPO-1, tudi v primerih, če so za poslovne namene obračunali amortizacijo po nižjih stopnjah ali če so obračunali amortizacijo na primer po funkcionalni metodi, ko proizvodnje v tem letu ni bilo in se amortizacija ni obračunala. Pogoj pa je bil, da je amortizacija (za davčne namene) obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja in največ po stopnjah, predpisanih s četrtim odstavkom 26. člena ZDDPO-1. Dodati je treba, da je že za leto 2006 (po uveljavitvi ZDDPO-1B), velja pa tudi po določbah ZDDPO-2, v primeru, če je stopnja amortizacije za poslovne namene višja kot za davčne namene (pogoj za davčne namene je enakomerno časovno amortiziranje), se sredstvo potem ko je za poslovne namene že dokončno amortizirano, za davčne namene še naprej amortizira do dokončnega amortiziranja, razen če zavezanec sredstvo prej odtuji. V primeru odtujitve sredstva se prihodki in odhodki za davčne namene, ki se vključujejo v davčno osnovo, izračunajo ob upoštevanju davčnih vrednosti teh sredstev in ne knjigovodskih vrednosti (kot davčna vrednost šteje nabavna vrednost, zmanjšana za amortizacijo, obračunano na način in po stopnjah iz ZDDPO-1 ali ZDDPO-2, oziroma v zneskih, kot so bili upoštevani kot odhodek pri obračunu davka).
	2. Prevrednotenje finančnih naložb po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb: Načelno izhodišče (prvi odstavek 22. člena ZDDPO-2) pri davčnem priznavanju odhodkov zaradi prevrednotenja finančnih instrumentov na nižje vrednosti je (prevrednotenje po določilih MRS in MSRP pomeni kratkoročni padec poštene vrednosti ali pa oslabitev – »impairment«), da se ti odhodki ob času prevrednotenja ne priznajo. Izjeme od tega splošnega pravila so: odhodki zaradi prevrednotenja finančnih instrumentov, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki se priznajo kot odhodek v obračunanih zneskih v skladu z 12. členom ZDDPO-2 (prevrednotenje navzdol po MRS 39 se pri celotni prvi skupini finančnih instrumentov prizna kot odhodek v obračunanih zneskih) ter odhodki iz prevrednotenja zaradi oslabitve posojil in terjatev, razvrščenih v tretjo skupino finančnih instrumentov in vrednotenih po metodi odplačne vrednosti, se priznajo kot odhodek, vendar največ do višine, ki jo določa zakon, ki ureja bančništvo. Odhodki zaradi prevrednotenja, ki se ob času prevrednotenja niso priznali, pa se davčno priznajo ob odtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oziroma odpravi pripoznanja finančnega instrumenta. Prevrednotenje finančnih instrumentov, razvrščenih v četrto skupino finančnih instrumentov, razpoložljivih za prodajo, se ob kratkoročnih padcih poštenih vrednosti pripozna neposredno v kapitalu kot povečanje (dobiček) ali zmanjšanje (izguba) presežka iz prevrednotenja in na davčni obračun tako ne vpliva. Banka pa je dolžna v posebnih primerih, ki jih določa MRS 39, ugotavljati dokončen padec vrednosti finančnega instrumenta ali oslabitev. Gre za padec kreditne sposobnosti, ki se odraža v oslabljenosti ali neudenarljivosti finančnih sredstev, kar je v MRS 39, v točkah od 58. – 62., posebej definirano glede na dneve zamude plačil, kvaliteto zavarovanja, oceno bonitete zunanjih bonitetnih hiš in notranjih modelov. Oslabitev finančnih instrumentov, razporejenih v četrto skupino razpoložljivih za prodajo, se iz kapitala prenese v breme izkaza poslovnega izida kot prevrednotovalni finančni odhodek in ob nastanku ni davčno priznan odhodek. ZDDPO-2 namreč določa izjemo glede priznavanja slabitev ob nastanku le pri slabitvah finančnih naložb, izmerjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Oblikovanje rezervacij in kratkoročnih časovnih razmejitev za zaslužke zaposlencev: Pri odločanju o tem, ali bo podjetje v knjigovodskih razvidih pripoznalo zaslužke zaposlencev, je potrebno upoštevati določila Pojasnila 4 k uvodu v slovenske računovodske standarde (2006) – bistvenost (v nadaljevanju Pojasnila), (Uradni list RS, št. 75/2006), ki v 2.b. točki navaja, da se podjetje lahko odloči, da ne oblikuje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, če razlike med ocenjenim zneskom potrebnih letno oblikovanih rezervacij in dejanskim zneskom stroškov za jubilejne nagrade in odpravnine niso pomembne. Skladno s 1. točko Pojasnila je znesek bistven, če bi opustitev njegovega pripoznanja lahko vplivala na poslovne odločitve uporabnikov, ki temeljijo na računovodskih izkazih. Naravo in stopnjo bistvenosti podjetje opredeli v svojih aktih. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve se največkrat oblikujejo za neizplačane dopuste. Skladno z 2. odstavkom 163. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), (Uradni list RS, št. 42/2006 do 45/2008), ima zaposlenec pravico izrabiti neizkoriščeni letni dopust, v dogovoru z delodajalcem, do 30. junija naslednjega leta. To pomeni, da bo dopust obračunan in plačan v naslednjem letu, stroški morajo biti izkazani v letu, ko je pravica do dopusta nastala in s tem seveda tudi stroški nadomestila za izrabo letnega dopusta. Rezervacije za zaslužke zaposlencev se praviloma oblikujejo za: tisti del zneska stroškov dela, katerega izplačilo zahtevajo zaposlenci na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta podjetja ali pogodbe o zaposlitvi, podjetje pa takemu izplačilu nasprotuje, jubilejne nagrade in odpravnine, ki pripadajo zaposlencem, ko nehajo delati v podjetju. SRS št. 15. napotuje podjetja, da pri oblikovanju rezervacij za potrebe zaposlencev, upoštevajo določbe MRS 19 – Zaslužki zaposlencev. MRS 19 predvideva, da mora biti v knjigovodskih razvidih pripoznana sedanja vrednost obvez za določene zaslužke in stroške sprotnega službovanja. Pri tem mora podjetje pri ugotavljanju sedanje vrednosti svojih obvez za določene zaslužke in z njimi povezanih stroškov sprotnega službovanja uporabiti metodo predvidene pomembnosti enot in , kjer pride v poštev, stroškov preteklega službovanja.
	2. Kratkoročno dezinvestiranje: Kratkoročno dezinvestiranje je nasprotni proces od kratkoročnega investiranja. Za katkoročno dezinvestiranje se podjetje odloči, kadar določenih sredstev ne potrebuje več, opusti posamezno dejavnost ali zaradi finančnega prestrukturiranja. Dezinvestiranje se lahko izvede kot: znižanje višine denarnih sredstev, odprodaja kratkoročnih finančnih naložb, izterjava terjatev iz poslovanja in znižanje njihove višine, znižanje ravni zalog, odprava časovnih razmejitev. Dezinvestiranju običajno sledi tudi definanciranje, saj se dobljena denarna sredstva iz naslova dezinvestiranja ostalih kratkoročnih sredstev lahko znižajo tako, da se poravnajo obveznosti, vrnejo dolgovi, ali pa kot skrajna možnost, zniža lastni kapital.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Obrazci Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja) Rok: 10.3.2009, poročanje DURS

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 23.2.2009 do 1.3.2009 sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 15/2009 in 16/2009)
	Uredba o določitvi zneska trošarine za pivo, vmesne pijače in etilni alkohol Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 16/2009 z dne 27.2.2009, velja od 1.3.2009 Trošarina za pivo se plačuje v višini 9,00 eurov za 1% prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter piva. Trošarina za etilni alkohol se plačuje v višini 911,00 eurov za 100% prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter etilnega alkohola. Trošarina za vmesne pijače se plačuje v višini 82,00 eurov za en hektoliter vmesnih pijač. Trošarinski zavezanec plača trošarino po novi ureditvi za trošarinske izdelke, ki jih sprosti v porabo od vključno 1. marca 2009 dalje.
	Uredba o določitvi najvišjih cen prevoza potnikov po železnici v notranjem potniškem prometu Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 16/2009 z dne 27.2.2009, velja od 1.3.2009 Cene prevoza potnikov po železnici v notranjem potniškem prometu, ki so bile oblikovane v skladu s predpisi in veljajo na tržišču na dan 28. februarja 2009, se lahko povečajo za največ 3,9 odstotka.
	Razlaga Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 16/2009 z dne 27.2.2009, velja od 27.2.2009 Razlaga 37. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat): Šteje se, da je specializacija, znanstveni magisterij ali doktorat pridobljen na poklicnem področju, za katerega je javni uslužbenec sklenil pogodbo o zaposlitvi ali opravlja delo, če je pridobljen iz smeri strokovne izobrazbe, ki se zahteva za opravljanje dela ali iz druge smeri strokovne izobrazbe, ki je po presoji delodajalca povezana z vsebino dela, ki ga opravlja javni uslužbenec. Dodatki za specializacijo, znanstveni magisterij in doktorat se med seboj izključujejo. V primeru, da ima javni uslužbenec več naslovov različnih stopenj, mu pripada dodatek, ki je zanj ugodnejši. Dodatek za specializacijo, znanstveni magisterij ali doktorat ne pripada javnemu uslužbencu v primeru, da ima javni uslužbenec še enega ali več naslovov iste stopnje, kot je zahtevano v aktu o sistemizaciji za zasedbo delovnega mesta.
Tedenski izbor zakonodaje
	Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 14/2009 z dne 20.2.2009, velja od 1.3.2009 Uredba ureja plače in druge prejemke javnih uslužbencev na diplomatskih predstavništvih, konzulatih in uradih Republike Slovenije v tujini, pripadnikov Slovenske vojske na mednarodnih in drugih vojaških dolžnostih v ali pri skupnih poveljstvih ali enotah mednarodnih organizacij, drugih organih, predstavništvih ali službah mednarodnih organizacij, ter drugih javnih uslužbencev, ki so napoteni na delo v tujino. Plača za delo v tujini je sestavljena iz osnovne plače za delo v tujini, dodatkov za delo v tujini in dela plače za redno delovno uspešnost. Plača za delo v tujini se začne obračunavati z dnem začetka dela v tujini in preneha z dnem prenehanja razporeditve na delo v tujini. Za javne uslužbence predstavništva začetek dela v tujini sporoči predstavništvo. Plača za delo v tujini je določena za povprečno mesečno delovno obveznost in dovoljeno število ur dela prek polnega delovnega časa.
	Statut Slovenskega inštituta za revizijo Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 14/2009 z dne 20.2.2009, velja od 29.1.2009 S tem statutom Inštitut ureja svoje naloge, svojo organiziranost, svoje poslovanje, svoje organe in njihove pristojnosti, način odločanja, druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje Inštituta, ter vrste in vsebino registrov, ki jih vodi. Edini ustanovitelj Inštituta je Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Inštitut opravlja naloge in ima pristojnosti, določene z zakonom in tem statutom, na področju revidiranja in strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem. Direktor Inštituta zastopa in predstavlja Inštitut brez omejitev. Predsednika revizijskega in strokovnega sveta zastopata Inštitut v postopkih izvajanja javnih pooblastil v okviru pristojnosti svetov, ki jih vodita. Svet Inštituta sprejema statut ter njegove spremembe in dopolnitve pa tudi druge splošne akte Inštituta; sprejema programe dela in razvoja Inštituta ter spremlja njihovo izvajanje; določa finančni načrt in načrt poslovanja ter sprejema letno poročilo Inštituta; določa tarifo in cene za storitve, ki jih opravlja Inštitut; voli in razrešuje predsednika sveta Inštituta; opravlja druge zadeve, za katere je tako določeno s statutom. Inštitut objavi vsak mesec v reviji Revizor in na spletnih straneh imenski seznam pooblaščenih revizorjev, revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev z veljavnim dovoljenjem za opravljanje nalog, datumom odločbe o podelitvi dovoljenja in datumom, do katerega dovoljenje velja, ter seznam drugih oseb, ki so pridobile strokovni naziv in opravile dodatno strokovno izobraževanje po pravilih Inštituta, z datumom odločbe o podelitvi naziva in datumom potrdila o opravljenem dodatnem izobraževanju po pravilih Inštituta ter navedbo obdobja, za katero potrdilo velja.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec marec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Osnove poslovanja novega podjetja.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.