---

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Poleg računovodskih izkazov, morajo zavezanci za letno poročilo pripraviti tudi pojasnila k računovodskim izkazom, skladno z veljavno zakonodajo in izbranimi računovodskimi standardi. V današnjem TFL Glasniku bomo na kratko povzeli vsebino pojasnil k računovodskim izkazom in osnovne informacije, ki jih mora vsebovati poslovno poročilo, v kolikor ga je zavezanec za poročanje dolžan pripraviti, skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah in Slovenskimi računovodskimi standardi.

Tema tedna: Pojasnila k računovodskim izkazom in poslovno poročilo skladno z ZGD-1 in SRS

Obseg zahtevanih pojasnil in razkritij v računovodskem poročilu je odvisen od zavezanosti k reviziji. K reviziji so skladno z določili 57. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) (Uradni list RS št. 42/2006 do 68/2008), zavezane velike in srednje kapitalske družbe, dvojne družbe, tiste majhne kapitalske družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu.

Sestavni del računovodskega poročila so poleg računovodskih izkazov tudi razkritja, ki so zahtevana skladno z 69. členom ZGD-1. Ključne zahteve pri presoji kaj in na kakšen način bo družba pripravila zahtevana razkritja so:

• Resničnost in poštenost prikaza premoženjsko – finančnega položaja in poslovnega izida družbe, kar pomeni, da mora družba v prilogi s pojasnili podati vsa ustrezna pojasnila, četudi niso neposredno zahtevana v ZGD-1 in SRS.
• Ustreznost za uporabnika, kar pomeni, da morajo pojasnila vsebovati vse informacije, ki so potrebne za pravilno odločanje uporabnikov informacij. Ustreznost informacij pomeni tudi to, da so zanesljive.
• Jasnost in preglednost je zahteva ZGD-1, ki pomeni, da morajo biti računovodski izkazi in pojasnila k njim pripravljeni tako, da njihovi uporabniki razumejo postavke v njih oziroma jih razumejo brez težav. Pri tem se seveda misli na uporabnike, ki dovolj dobro poznajo poslovanje in gospodarsko dejavnost ter pravila računovodenja.

Pomembnost informacij, ki jih podjetje v pojasnilih k računovodskim izkazom razkriva, je odvisna od okoliščin v katerih podjetje posluje, premoženjsko-finančnega položaja, uspešnosti poslovanja in uporabnikov informacij, ki jim podjetje informacije posreduje. Ker je pomembnost informacij, o katerih podjetja poročajo v letnih poročilih, različna od podjetja do podjetja, Slovenski računovodski standardi (v nadaljevanju SRS) (Uradni list RS št. 118/2005 do 119/2008), določajo, da morajo podjetja stopnjo pomembnosti opredeliti v svojih internih aktih (praviloma v pravilniku o računovodstvu). Opredelitev stopnje pomembnosti pomeni v bistvu določitev vsebine in obsega obveznih razkritij v letnem poročilu. c Družbe, ki niso zavezane k reviziji morajo v letnem poročilu razkriti:

• pravila vrednotenja računovodskih postavk,
• razmerja z drugimi družbami (če gre za pomembno povezavo z najmanj 20% udeležbo v kapitalu),
• izkazovanje postavk,
• obveznosti do virov sredstev (še posebej podrobno je potrebno razčleniti kapitalske rezerve , rezerve iz dobička in lastne deleže),
• poslovni izid – družbe so dolžne razkriti tudi poslovni izid po preračunu na podlagi cen življenjskih izdelkov.

Družbe, ki so zavezane k reviziji morajo v letnem poročilu predstaviti še:

• splošna razkritja (sedež, firma, organiziranost, poročanje po odsekih, obvladovanje tveganj),
• razkritja postavk v bilanci stanja,
• razkritja postavk v izkazu poslovnega izida,
• razkritja postavk v izkazu denarnih tokov in gibanja kapitala,
• druga razkritja (podatki o članih uprave, nadzornega sveta in drugih skupin, njihovih prejemkih, terjatvah in obveznostih do njih),
• usklajenost s SRS (2006), oziroma z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MRSP) v primeru najemov, združitev ali skupnih podvigov.

V letnem poročilu je potrebno razkriti razloge in posledice morebitnih sprememb računovodskih usmeritev in morebitnih računovodskih napak. Družbe zavezane k reviziji morajo razkriti tudi celotni znesek, porabljen za revizorja, ločeno za:

• revidiranje letnega poročila,
• druge storitve revidiranja,
• storitve davčnega svetovanja in
• druge revizijske storitve.

Konsolidirano letno poročilo vsebuje enaka razkritja, kot priloge k posameznim izkazom. Poleg tega je potrebno razkriti tudi pobotanja posameznih sredstev in obveznosti do virov sredstev ter nastanka konsolidacijskih razlik in konsolidacijskega popravka kapitala. Predstaviti je potrebno tudi informacije o konsolidacijski skupini.

Poslovno poročilo mora vsebovati pošten prikaz razvoja in izidov delovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih tveganj in negotovosti, ki jim je družba izpostavljena.

Poslovno poročilo mora vsebovati celovito analizo poslovanja, ki zadostuje za razumevanje razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja. Pomembne so tudi informacije povezane z varstvom okolja in delavci. Poslovno poročilo mora prikazati pomembnejše poslovne dogodke, ki so se zgodili po koncu obračunskega obdobja, pričakovani razvoj družbe, aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja ter obstoj podružnic družbe.

V času finančne krize je še posebej pomembno, da družba v letnem poročilu opredeli tveganja, ki jim je izpostavljena (kreditna tveganja, tržno tveganje, operativno tveganje in likvidnosno tveganje), jih oceni in predvidi način njihovega obvladovanja.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v portalu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Vprašanja s področja DDPO (povezane osebe, odpis terjatev): V skladu s prvim in drugim odstavkom 17. člena ZDDPO-2 se za povezani osebi štejeta: rezidenta, če sta povezana tako, da ima en rezident neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v drugem rezidentu ali obvladuje drugega rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami, ali če imajo iste pravne ali fizične osebe ali njihovi družinski člani v dveh rezidentih neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami; rezident in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če ima ista fizična oseba ali njeni družinski člani v rezidentu najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali obvladuje rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Po določbi tretjega odstavka 3. člena ZDDPO-2 Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti niso zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb, če s tem zakonom ni določeno drugače. Posebna določba, po kateri se v določenih okoliščinah tudi Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti štejejo za rezidente po tem zakonu, je predpisana v tretjem odstavku 70. člena ZDDPO-2 v zvezi z obveznostjo za obračun in plačilo davčnega odtegljaja, to je v primeru, če so Republika Slovenija in lokalne skupnosti v vlogi izplačevalca dohodkov, ki so predmet davčnega odtegljaja. Iz navedenega izhaja, da se transakcije v razmerju javno podjetje – lokalna skupnost ne obravnavajo kot transakcije med povezanimi osebami po 17. členu ZDDPO-2, ker ta določba v okviru urejanja davčne osnove pri poslovanju med povezanimi osebami opredeljuje povezave v razmerju rezident – rezident oziroma rezident – fizična oseba, ki opravlja dejavnost, samoupravna lokalna skupnost pa ni zavezanec (rezident) za davek od dohodka pravnih oseb. V primeru transakcij med dvema rezidentoma, v katerih ima lokalna skupnost neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delež, pa gre za povezani osebi (ker ima v njih delež ista pravna oseba, za katero pa ni nujno, da je zavezanec po ZDDPO-2).
	2. Prejete dividende, MRS in vpliv na davčno osnovo: Iz določb tretjega odstavka 12. člena Zakona o davku od dohodkov pravni oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06 in 56/08), ki ga je zavezanec navedel v vprašanju, izhaja, da se pri pravnih osebah, ki v skladu z enajstim odstavkom 54. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 – popravek, 10/08 in 68/08) vodijo poslovne knjige in sestavljajo računovodska poročila v skladu z MSRP, tudi za ugotavljanje davčne osnove – dobička, priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida, sestavljenem v skladu z določbami MSRP. Ker MRS 18 v točki 18.32 določa, da se za znesek izplačanih dividend, ki se nanaša na obdobje pred nakupom kapitalskega deleža (delnic), zmanjša vrednost naložbe, ta znesek ne vpliva na davčno osnovo za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZDDPO-2 se odhodki, povezani z upravljanjem in financiranjem naložb, ne priznajo v znesku, ki je enak 5 % v davčnem obdobju prejetih dividend in dobičkov, ki so po 24. členu ZDDPO-2 izvzeti iz davčne osnove zavezanca. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZDDPO-2 se prejete dividende in dobički lahko izvzamejo iz davčne osnove prejemnika, če so bili v tekočem ali v preteklih davčnih obdobjih vključeni v davčno osnovo. Dividende, ki se nanašajo na obdobje pred nakupom naložbe, niso vključene v davčno osnovo, zato se ne izvzamejo iz davčne osnove in ne vplivajo na znesek odhodkov (v višini 5 %), ki se ne priznajo.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Revizijska komisija po ZGD-1 in ZGD-1B: Revizijsko komisijo, skladno z 289. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, Št. 42/06) imenuje upravni odbor družbe z enotirnim sistemom upravljanja, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu ali katerih delavci v skladu z zakonom uveljavljajo svojo pravico do sodelovanja v organih družbe. Skladno s spremenjenim 279. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1B), (Uradni list RS, Št. 68/08), mora revizijsko komisijo imenovati tudi nadzorni svet družbe z dvotirnim upravljanjem, če njeni vrednostni papirji kotirajo na organiziranem trgu. Revizijsko komisijo sestavljajo, skladno z 279. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, Št. 42/06 do 68/2008) (v nadaljevanju ZGD-1), predsednik in najmanj dva člana. Predsednika revizijske komisije imenuje nadzorni svet oziroma upravni odbor izmed svojih članov. Skladno z 280. členom ZGD-1 mora biti vsaj en član revizijske komisije neodvisen strokovnjak, usposobljen za računovodstvo ali revizijo. V primeru enotirnega sistema upravljanja so člani revizijske komisije lahko le tisti člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji. Poleg članov upravnega odbora in neodvisnega strokovnjaka, usposobljenega za računovodstvo in revizijo, mora v primeru enotirnega sistema upravljanja, revizijsko komisijo sestavljati tudi predstavnik delavcev. Zelo pomemben kriterij pri imenovanju članov revizijske komisije je kriterij neodvisnosti.
	2. Upravljanje s tveganji – vzpostavitev sistema notranjih kontrol: Notranje kontrole in kontrolni postopki so v pomoč poslovodstvu pri uresničevanju strategije in ciljev družbe. Notranje kontrole so lahko vgrajene v informacijsko tehnologijo (samodejne notranje kontrole) ali pa se izvajajo ročno. Učinkovite notranje kontrole so vgrajene v vse ravni in procese delovanja družbe. Običajno se kontrolni postopki pojavljajo v obliki: aktivnega poslovodstva, ki pregleduje poročila, pripravljena na nižjih ravneh in na njihovi osnovi identificira tveganja po posameznih področjih, obdelave podatkov in s tem povezane kontrole – kontrola popolnosti in točnosti podatkov, medsebojna primerjava posameznih vrednosti, ki niso v postavljenem okviru in drugo, fizični kontrolni postopki – na primer varovanje v sefih in kazalniki in drugi izračuni – primerjava podatkov med leti, primerjava podatkov z dejavnostjo in podobno. Pri uvajanju notranjih kontrol je zelo pomembno, da družba popiše delovanje poslovnih procesov, pripravi ustrezne normative delovanja (pravilnike in navodila za delo). Na osnovi normativov družba popiše tveganja v poslovnih procesih in vzpostavi kontrolne točke, kjer so tveganja največja. Za vsako kontrolno točko je smiselno predpisati način kontroliranja delovanja procesa in postopek odprave nepravilnosti oziroma postopek za omejevanje nadaljnjega tveganja.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah nerezidentov v Slovenije – transakcije SN22 - T, Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah rezidentov v tujini – transakcije SN11 – T, Poročilo o kupljenih/prodanih tujih dolžniških vrednostnih papirjih mimo domačih posrednikov - DVP, Poročilo o prejetih in danih kreditih ter depozitih z nerezidenti - KRD, Poročilo o storitveni menjavi in delu blagovne menjave, ter o tekočih/kapitalskih transferih z nerezidenti - BST Rok: 20.3.2009, poročanje Banki Slovenije za pretekli mesec

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 9.3.2009 do 15.3.2009 sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 18/2009 in 19/2009)
	Uredba o izvedbi javnega razpisa za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo z uporabo domačih virov primarne energije Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 19/2009 z dne 13.3.2009, velja od 14.3.2009 S to uredbo se določajo način, postopek, pogoji in merila za izvedbo javnega razpisa, vrste in ravni upravičenih stroškov za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo z uporabo domačih virov primarne energije v letu 2009. Postopek javnega razpisa izvede ministrstvo, pristojno za energijo. Za izbiro proizvajalcev električne energije, ki bodo prevzeli obvezo uporabe domačih primarnih virov energije, objavi ministrstvo razpis, na katerem izbere tistega ponudnika ali ponudnike, ki prevzamejo obveznost proizvodnje električne energije iz domačih virov primarne energije z najnižjim pokritjem upravičenih stroškov. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Rok za prijavo na javni razpis je najmanj osem in največ 15 dni od dneva objave. Javni razpis je uspešen, če prispe veljavna prijava vsaj enega prijavitelja. Prijava na javni razpis je veljavna, če je pravočasna in v celoti izpolnjuje vse zahteve javnega razpisa. Ministrstvo lahko prijavitelja pozove k dopolnitvi vloge. Merila za izbor ponudnika so uporaba v razpisu določene količine domačih virov primarne energije z najnižjimi upravičenimi stroški iz 3. člena te uredbe. Postopek izbire ponudnikov in sklep o izbiri oziroma v primeru neuspešnega javnega razpisa sklep o zaključku razpisa mora biti izdan najkasneje v osmih dneh po izteku roka za prijavo na javni razpis.
	Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 19/2009 z dne 13.3.2009, velja od 14.3.2009 Pravilnik določa podrobnejše pogoje za izvajanje programov osnovnošolskega izobraževanja za učence s posebnimi potrebami, ki se izvaja na domu, in kriterije za njihovo financiranje. Pravico do izobraževanja na domu imajo v skladu s tem pravilnikom učenci, ki jih komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami usmeri v: izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom, prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program vzgoje in izobraževanja, ki se izvajajo na domu, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in so za to na domu zagotovljeni ustrezni pogoji. Izobraževanje na domu se izvaja le po javno veljavnih programih vzgoje in izobraževanja.
	V Uradnem listu RS, št. 18/2009 z dne 13.3.2009 so bile objavljene spremembe in dopolnitve Zakona o zavarovalništvu (ZZavar), ki veljajo od 28.3.2009.
	V Uradnem listu RS, št. 18/2009 z dne 13.3.2009 so bile objavljene spremembe in dopolnitve Uredbe o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije, ki veljajo od 14.3.2009.
Tedenski izbor zakonodaje
	Pravilnik o službeni izkaznici pooblaščene uradne osebe Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 18/2009 z dne 9.3.2009, velja od 24.3.2009 S pravilnikom se ureja obliko in vsebino službene izkaznice pooblaščene uradne osebe Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence in postopek za njeno izdajo. Službena izkaznica se izda pooblaščenim uradnim osebam Urada za opravljanje preiskave v skladu s pooblastili po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1) (Uradni list RS, št. 36/08) ter se z njo izkazuje pooblaščenost za izvajanje teh pooblastil.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec marec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Skupinsko svetovanje: 'Študentje in dohodnina'.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.