---

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

V poslovnem svetu je pogost pojav, da gospodarske družbe plačujejo nekatere stroške poslovnim partnerjem – fizičnim osebam in novinarjem. Poslovno so tovrstni stroški nedvomno lahko povsem opravičljivi, vendar je pri tem potrebno paziti na davčne posledice in na pravilno ravnanje povezano s tem. Današnji TFL Glasnik smo namenili tej temi.

Tema tedna: Davčna obravnava plačila stroškov poslovnim partnerjem – fizičnim osebam

Kot plačila stroškov poslovnim partnerjem – fizičnim osebam in novinarjem se pojavljajo povračila potnih stroškov. Najpogosteje gre za nakup letalskih kart in/ali plačilo stroškov bivanja v hotelu. Tovrstna plačila so, skladno z določili 15. člena Zakona o dohodnini (Zdoh-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 20/2009), (v nadaljevanju ZDoh-2), dohodek, od katerega mora izplačevalec dohodka, skladno z 278. členom Zakona o davčnem postopku (ZdavP-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 125/2008), (v nadaljevanju ZDavP-2), plačati davčni odtegljaj. Dohodki po tem členu so namreč vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, razen če ni z Zdoh-2 drugače določeno.

Fizična oseba mora, skladno z 2. točko 35. člena ZDavP-2, predložiti svojo davčno številko izplačevalcu dohodkov v vseh primerih, ko prejema dohodke, ne glede na to, v kakšni obliki jih pridobi. Če fizična oseba tega ne stori, se ta dohodek fizični osebi ne sme izplačati. To pomeni, da pred pridobitvijo davčne številke fizične osebe, izplačevalec ne sme plačati stroškov letalske karte, stroškov bivanja v hotelu, ali katerega drugega obdavčljivega stroška, ki ga plačuje fizični osebi.

Skladno s 5. točko 35. člena ZDavP-2 davčne številke ni treba predložiti izplačevalcu dohodkov pred izplačilom dohodka, če se dohodek izplača fizični osebi, ki se šteje za nerezidenta, v skladu z zakonom ki ureja dohodnino in nima slovenske davčne številke ter dosega občasne dohodke. V primeru izplačila dohodka fizični osebi – nerezidentu, mora izplačevalec dohodka ob izplačilu zagotoviti podatke o nerezidentu, najmanj pa osebno ime, naslov, njegovo identifikacijsko številko in državo rezidentstva.

V kolikor ima gospodarska družba s fizično osebo, ki ji plačuje potne stroške, pogodbeno razmerje, se plačilo stroškov šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, skladno z 38. členom ZDoh-2. Če s fizično osebo ni nikakršnega pogodbenega razmerja, so povračila stroškov obdavčena po 11. točki 105. člena ZDoh-2 kot dohodek, ki se ne šteje za dohodek iz zaposlitve, za dohodek iz dejavnosti, za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice ter za dohodek iz kapitala in ni dohodek, ki se ne šteje za dohodek po ZDoh-2 oziroma ni dohodek, oproščen plačila dohodnine po ZDoh-2.

V primeru, da se dohodki, v denarju ali v naravi, izplačujejo fizični osebi – nerezidentu in je med državo rezidentstva prejemnika dohodka in Republiko Slovenijo sklenjena pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja, lahko prejemnik dohodka izkoristi morebitne ugodnosti iz tovrstne pogodbe. To stori tako, da plačniku davka predloži od davčnega organa odobren zahtevek za zmanjšanje ali oprostitev davka še pred izplačilom dohodka. Plačnik davka lahko na tej osnovi obračuna in plača davek po nižji stopnji od določene z ZDoh-2, ali pa od tega dohodka ne obračuna in ne odtegne davka (260. člen ZDavP-2).

V primeru, da je plačnik davka plačal celotni davčni odtegljaj, ima prejemnik dohodka, skladno z 262. členom ZDavP-2, možnost zahtevati vračilo davka, ki predstavlja razliko med zneskom davka, ki je bil izračunan ob uporabi stopnje, določene z zakonom o obdavčenju oziroma z ZDavP-2 in zneskom davka, ki bi bil izračunan ob uporabi davčne stopnje, določene z mednarodno pogodbo.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v portalu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Odvisno in neodvisno opravljanje dejavnosti po ZDDV-1: Odvisnost oziroma neodvisnost razmerja za namene izvajanja ZDDV-1 je potrebno presojati glede na vsebino opravljene storitve v vsakem konkretnem primeru posebej. Ob tej presoji se lahko smiselno uporabijo kriteriji, ki jih določa druga točka tretjega odstavka 35. člena ZDoh-2, in na podlagi katerih se določi, ali posamezna fizična oseba nastopa v odvisnem ali neodvisnem razmerju pri opravljanju dela ali storitev. Po določbi prvega odstavka 5. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07) je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Pogoj, da oseba opravlja ekonomsko dejavnost neodvisno, iz kroga davčnih zavezancev na podlagi četrtega odstavka 5. člena ZDDV-1 izključuje zaposlene in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pravne vezi, ki glede nadzora in navodil v zvezi z delom, načina opravljanja dela, plačila za opravljeno delo in drugih odgovornosti delodajalca kažejo na odvisno razmerje med delodajalcem in delojemalcem. Za neodvisno opravljanje dejavnosti se tako ne štejejo aktivnosti, ki jih posameznik opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi in tudi vse aktivnosti, ki se opravljajo na podlagi drugačnih pogodb in pri katerih izvajalec ni samostojen pri izvajanju dela. ZDDV-1 za presojo posameznega razmerja z vidika samostojnosti pri opravljanju dela navaja nekatere kriterije, in sicer: nadzor in navodila v zvezi z delom, način opravljanja dela, plačila za opravljeno delo in druge odgovornosti delodajalca, ki kažejo na odvisno oziroma neodvisno opravljanje dela. Pri presoji, ali davčni zavezanec opravlja katerokoli dejavnost odvisno ali neodvisno je potrebno izhajati iz vsebine posameznih storitev oziroma poslov, ne glede na to, kakšna pogodba je sklenjena.
	2. Povračila stroškov po podjemni pogodbi: ZDoh-2 med oprostitvami plačila dohodnine ne navaja povračila stroškov, ki jih prejme posameznik, ki opravlja delo na podlagi podjemne pogodbe. 44. člen ZDoh-2 se nanaša le na dohodke zaposlenega, ki je v delovnem razmerju in se mu ne vštevajo v njegovo davčno osnovo do višine, ki jo določi vlada v Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 140/2006) (v nadaljevanju Uredba). Za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja pa oprostitev plačila dohodnine, do višine zneska določenega z Uredbo, ni uzakonjena. Ker se v skladu z ZDoh-2 obdavčijo vsi dohodki, ki niso v zakonu izrecno opredeljeni kot oproščeni, to pomeni, da kupljene vozovnice, plačilo za nastanitve in podobni stroški, ki so povezani s udeležbo na konferenci, za izvajalca pomenijo dohodek v naravi in je od njega potrebno plačati dohodnino. 1. odstavek 36. člena ZDoh-2 določa, da dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo, ki je povezano z zaposlitvijo. V obravnavanem primeru povračilo stroškov zaradi udeležbe na konferenci je povezano z zaposlitvijo posameznika, ki ta povračila prejme. V skladu z 4. odstavkom 41. člena je davčna osnova od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10% dohodka. Poleg normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena tega zakona določi vlada.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Invalidsko podjetje: V skladu s 52. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) (Uradni list RS, št. 63/2004 do 114/2006) (v nadaljevanju ZZRZI) je invalidsko podjetje gospodarska družba, ki je organizirana in deluje kot kapitalska družba v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/2006 do 60/2006) – torej kot družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba ali komanditna delniška družba, če izpolnjuje naslednje pogoje: najmanj 40% zaposlenih ima status invalida, ima izdelan poslovni načrt, zaposluje in usposablja invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali zadržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, kjer ni ustreznih delovnih mest, zaposluje najmanj enega strokovnega delavca z ustrezno strokovno izobrazbo, če zaposluje in usposablja več kot tri invalide, oziroma ima na vsakih 20 invalidov zaposlenega enega strokovnega delavca, ki ne izpolnjuje strokovnih pogojev, ima pa certifikat o poklicni kvalifikaciji. Status invalidskega podjetja podeli Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve po predhodni pridobitvi soglasja Vlade Republike Slovenije.
	2. Trg vrednostnih papirjev ali borza: Trg vrednostnih papirjev ali borza je kraj menjave ali trg, kjer se srečujeta ponudba in povpraševanje po vrednostnih papirjih. Taki oblikovani ceni vrednostnega papirja pravimo tudi tečaj. Ker pa trgovanje poteka prek tako imenovanih borznih posrednikov, imenujemo takšno trgovanje tudi avkcijsko trgovanje. Borzni posrednik je lahko le oseba, ki izpolnjuje določene pogoje, ki jih določa Borza, in ima dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev. Ljubljanska borza vrednostnih papirjev ureja in vodi potek trgovanja vrednostnih papirjev po vzoru drugih svetovnih borz vrednostnih papirjev po svetu. Tudi tu borzno trgovanje temelji na borznih posrednikih in trgovanju prek elektronsko računalniškega trgovalnega sistema BTS. Naloge borze tako so: zagotavlja pogoje trgovanja z vrednostnimi papirji, dnevno ugotavlja in objavlja tečaje vrednostnih papirjev, odloča o sprejemu vrednostnih papirjev v kotacijo in organizirano trgovanje, skrbi za informiranost vlagateljev in izdajateljev vrednostnih papirjev in njihovega poslovanja. Z vrednostnimi papirji, ki so bili sprejeti v uradno kotacijo, se trguje bodisi v kotaciji A, bodisi v kotaciji B. V ta segment se uvršča relativno majhno število vrednostnih papirjev, saj so pogoji uvrstitve in vzdrževanja uvrstitve na kotaciji zelo strogi. V borzno kotacijo so uvrščene delnice in obveznice, ki so prosto prenosljive in izpolnjujejo vse ostale pogoje, ki jih opredeljujejo Pravila Borze. Tretji tržni segment je prosti trg, na katerem se trguje z vrednostnimi papirji, ki niso bili sprejeti v uradni kotaciji A in B. V primerjavi s tema dvema kotacijama so pogoji uvrstitve na prosti trg najmilejši, pobudo za trgovanje na prostem trgu pa lahko poleg družbe poda kdor koli (delničarji, upniki, ATVP, borzni posredniki …). Sklep o trgovanju na prostem trgu sprejme uprava Ljubljanske borze.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Obračun prispevkov za socialno varnost za delodajalce, ki niso plačniki davka, Obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače, Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike Rok: 15.4.2009, poročanje Davčni upravi RS za pretekli mesec
	Prejem (Uvoz), Odprema (Izvoz) Rok: 15.4.2009, poročanje SURS
	Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah nerezidentov v Slovenije – transakcije SN22 - T, Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah rezidentov v tujini – transakcije SN11 – T, Poročilo o kupljenih/prodanih tujih dolžniških vrednostnih papirjih mimo domačih posrednikov - DVP, Poročilo o prejetih in danih kreditih ter depozitih z nerezidenti - KRD, Poročilo o storitveni menjavi in delu blagovne menjave, ter o tekočih/kapitalskih transferih z nerezidenti - BST Rok: 20.4.2009, poročanje Banki Slovenije za pretekli mesec
	Letno poročilo o kapitalskih naložbah nerezidentov v Slovenije SN22, SN55, Letno poročilo o kapitalskih naložbah rezidentov v tujini SN11, SN44 Rok: 20.4.2009, poročanje Banki Slovenije za preteklo leto

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 6.4.2009 do 12.4.2009 so izšle naslednje številke Uradnega lista: 26/2009, 27/2009 in 28/2009)
	Rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2009 Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 26/2009 z dne 6.4.2009, velja od 7.4.2009 Rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2009 sestavljajo: Splošni del Posebni del Načrt razvojnih programov 2009-2012 Rebalans se začne izvrševati z dnem uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 (Uradni list RS, št. 26/2009).
	Pravilnik o podrobnejši vsebini obrazca za prijavo terjatev upnikov v postopku prisilne likvidacije zavarovalnice s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima podružnico ustanovljeno v drugi državi članici Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 27/2009 z dne 6.4.2009, velja od 7.4.2009 Pravilnik določa podrobnejšo vsebino obrazca za prijavo terjatev upnikov, ki imajo sedež, oziroma prebivališče v državi članici v postopku prisilne likvidacije zavarovalnice s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima podružnico ustanovljeno v drugi državi članici. Upnik prijavi terjatev v likvidacijsko maso v uradnem jeziku države članice, kjer ima prebivališče, oziroma sedež na obrazcu »Prijava terjatev«, ki je sestavni del pravilnika.
	V Uradnem listu RS, št. 26/2009 z dne 6.4.2009 so bile objavljene spremembe in dopolnitve Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 (ZIPRS0809), ki veljajo od 7.4.2009.
	V Uradnem listu RS, št. 27/2009 z dne 6.4.2009 so bile objavljene spremembe in dopolnitve Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (ZSPOZ), ki veljajo od 7.4.2009.
Tedenski izbor zakonodaje
	Uredba o stanju podzemnih voda Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 25/2009 z dne 3.4.2009, velja od 18.4.2009 Uredba določa: postopek za določanje vrednosti praga za kakovost podzemne vode, parametre kemijskega in količinskega stanja, standarde kakovosti podzemne vode, vrednosti praga za kakovost podzemne vode, pogoje za dobro količinsko in kemijsko stanje, merila za ugotavljanje in obračanje pomembnih in stalno naraščajočih trendov onesnaženja, merila za določitev obremenjenosti vodnega telesa podzemne vode, ko je treba začeti izvajati ukrepe zaradi nedoseganja ciljev, ki se nanašajo na podzemne vode, in dodatne zahteve za pripravo programa ukrepov za podzemne vode.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec april, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Katere stroške lahko uveljavim v svojem podjetju?

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.