---

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

V preteklih dneh je veliko Slovenk in Slovencev prejelo po pošti informativni izračun dohodnine za leto 2008. Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju DURS) je v medijih objavila, da so nekateri informativni izračuni napačni. Ne samo napaka DURS, tudi drugi popravki informativnega izračuna dohodnine so možni, zato smo današnji TFL Glasnik namenili prav ugovoru zoper informativni izračun dohodnine.

Tema tedna: Ugovor zoper informativni izračun dohodnine

Postopek odmere in poračuna dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, ureja Zakon o davčnem postopku (ZdavP-2), (Uradni list RS, št. 117/2006 do 125/2008) (v nadaljevanju ZDavP-2). Skladno z 267. členom ZDavP-2 dohodnino ugotovi davčni organ z odločbo. Odmera dohodnine se opravi na podlagi podatkov, s katerimi razpolagata davčni organ in davčni zavezanec rezident. Davčni organ sestavi za davčnega zavezanca rezidenta informativni izračun dohodnine, ki se šteje za davčno napoved zavezanca rezidenta razen, če davčni zavezanec rezident zoper informativni izračun dohodnine ugovarja. Ugovor mora davčni zavezanec rezident vložiti v 15 dneh od vročitve informativnega izračuna dohodnine, sicer se šteje, da se je odpovedal pritožbi.

V primeru, da davčnemu zavezancu rezidentu do 31. maja tekočega leta za preteklo leto s strani DURS ni bil vročen informativni izračun dohodnine, mora davčni zavezanec rezident sam vložiti napoved za odmero dohodnine za preteklo leto, in sicer najkasneje do 30. junija.

Davčni zavezanec rezident lahko vloži ugovor pisno ali ustno na zapisnik pri pristojnem davčnem uradu. V primeru pisnega ugovora lahko davčni zavezanec rezident uporabi poseben obrazec Ugovor, ki ga je mogoče dobiti na vseh davčnih uradih in na spletnih straneh DURS. Pisni ugovor vloži tako, da na obrazcu Ugovor obkroži številko pred razlogom za ugovor in izpolni ustrezne rubrike. Izpolnjen obrazec s potrebnimi dokazili je potrebno v predpisanem roku vložiti na DURS.

Razlogov za vložitev Ugovora je lahko več:

• prejem dohodka, ki v informativnem izračunu dohodnine ni zajet;
• uveljavljanje dejanskih stroškov;
• brisanje podatkov o dohodku, ki je zajet v informativni izračun dohodnine pa ga davčni zavezanec rezident ni dobil izplačanega;
• vpis prejetih dohodkov iz tujine, ki v informativnem izračunu dohodnine niso zajeti;
• uveljavljanje stroškov v zvezi z delom v tujini;
• uveljavljanje odbitka davka, plačanega v tujini;
• oprostitev plačila davka za dohodke, za katere je z mednarodno pogodbo določena oprostitev,
• uveljavljanje davčnih olajšav za vzdrževane družinske člane, če olajšava v informativnem izračunu ni bila priznana;
• uveljavljanje drugih davčnih olajšav, skladno z določili Zakona o dohodnini (Zdoh-2) (Uradni list RS, št. 117/06 do 20/2009);
• napake in
• drugi ne našteti razlogi.

V primeru uveljavljanja dejanskih stroškov v pogodbenih razmerjih in v primeru dela v tujini je potrebno Ugovoru priložiti ustrezna dokazila.

V primeru uveljavljanja davka, plačanega v tujini, je potrebno izpolniti podatke pod posamezno oznako dohodka tako, da se vnese podatke o dohodku prejetem iz tujine, morebitnih prispevkih in stroških, povezanih z dohodkom iz tujine, podatek o tujem davku ter državo oziroma mednarodno organizacijo, v kateri je bila prejeta posamezna vrsta dohodka. Ugovoru je seveda potrebno predložiti dokazila glede davčne obveznosti izven Republike Slovenije, predvsem o dejansko plačanem davku v tujini in o tem, da je znesek davka v tujini dokončen.

Tudi v primeru uveljavljanja davčnih olajšav je potrebno priložiti ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev za priznanje olajšave

Čisto na koncu naj poudarimo, da ugovor zoper informativni izračun dohodnine ni le pravica davčnega zavezanca rezidenta, ampak tudi obveznost. Skladno s 4. točko 267. člena ZDavP-2 je davčni zavezanec dolžan davčnemu organu predložiti dopolnjen informativni izračun dohodnine, če ugotovi, da je davčna obveznost ugotovljena prenizko.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v portalu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Obdavčljivi dohodek in identifikacija za namene DDV: Davčni zavezanec za namene DDV je vsaka oseba, ki samostojno opravlja ekonomsko dejavnost. Pri tem so mali davčni zavezanci oproščeni obračunavanja DDV, dokler ne presežejo 25 tisoč eurov obdavčljivega prometa v obdobju zadnjih 12 mesecev. Osebe, ki opravljajo dela in storitve v odvisnem razmerju, niso zavezanci za DDV. V skladu s 5. členom Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06, 52/07 in 33/09) je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Ekonomska dejavnost obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Ekonomska dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjena trajnemu doseganju dohodka. Pogoj, da se ekonomska dejavnost opravlja neodvisno, izključuje zaposlene in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pravne vezi, ki glede nadzora in navodil v zvezi z delom, načina opravljanja dela, plačila za opravljeno delo in drugih odgovornosti delodajalca kažejo na odvisno razmerje med delodajalcem in delojemalcem. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06 do 123/08) v drugem odstavku 2. člena določa, da je fizična oseba, ki opravlja dejavnost deloma neodvisno (samostojno) in deloma odvisno (nesamostojno), davčni zavezanec v delu, ki se nanaša na neodvisno dejavnost.
	2. Prenos nepremičnine iz gospodinjstva v podjetje samostojnega podjetnika: Vložitev nepremičnine v podjetje s.p. se šteje za obdavčljivo odsvojitev kapitala po določbi 94. člena Zakona o dohodnini, razen v primeru, če se prenese v podjetje s.p. z namenom opravljanja dejavnosti (podjetnik jo izkaže med osnovnimi sredstvi) in je bila pridobljena oziroma zgrajena pred začetkom opravljanja dejavnosti. Davčna obravnava prenosov sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom je določena v 50. členu Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06 do 20/09). V prvem stavku drugega odstavka 50. člena ZDoh-2 je določeno, da se stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje šteje za prihodek na način, kot je določeno v računovodskih standardih za brezplačno pridobljena sredstva. Navedeno pomeni, da se pri prenosu stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje zavezanca, za znesek izkazane vrednosti stvarnega premoženja, oblikujejo dolgoročne pasivne časovne razmejitve. Če se od stvarnega premoženja obračunava amortizacija (za zemljišča se običajno amortizacija ne obračunava) se za stroške amortizacije (postopoma v dobi koristnosti) zmanjšujejo dolgoročne pasivne časovne razmejitve v dobro poslovnih prihodkov. V drugem stavku drugega odstavka 50. člena ZDoh-2 pa je določena izjema pri obravnavi prenosov stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje zavezanca. Določeno je, da se za prihodek ne šteje stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če je bilo to stvarno premoženje pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja dejavnosti. S tem je drugače določena davčna obravnava prenosov tistega stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje, ki je bilo pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja dejavnosti, in sicer se stvarno premoženje preneseno v teh primerih pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje za prihodek.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Knjiženje oblikovanja rezerv za lastne delnice: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/2006 do 60/2006) (v nadaljevanju ZGD-1) omejuje pridobivanje lastnih delnic in določa višino in primere, ko je pridobitev lastnih delnic dopuščena (247. člen ZGD-1) ter določa pravice iz lastnih delnic. Skupni delež delnic, pridobljenih za namene iz prve do tretje in osme alineje prvega odstavka 247. člena ZGD-1, ne sme skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih družba že ima, presegati 10% osnovnega kapitala. V primeru, da je družba v poslovnem letu pridobila lastne deleže, mora v bilanci stanja za to poslovno leto oblikovati rezerve za lastne deleže v višini zneskov, ki so bili plačani za pridobitev lastnih deležev. V skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005 do 112/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 8.38 se pridobljene lastne delnice ali lastni poslovni deleži odštevajo od kapitala. Ne glede na prvi stavek drugega odstavka 64. člena ZGD-1 se rezerve za lastne deleže lahko oblikujejo tudi: iz statutarnih rezerv, če statut določa, da jih je dovoljeno uporabiti za te namene, iz zneska drugih rezerv iz dobička, ki presega morebitni znesek prenesene izgube, ki je ni bilo mogoče pokriti iz morebitnega čistega dobička poslovnega leta. Rezerve za lastne deleže se morajo sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bili lastni deleži odtujeni ali če je bil odpisan znesek, ki je bil vplačan za pridobitev lastnih deležev.
	2. Zaloge proizvodov in blaga: Zaloge proizvodov in blaga opredeljuje Slovenski računovodski standard (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005 do 9/2006) SRS 4. Proizvodi so dokončani proizvodi v obliki stvari, namenjeni neposredni prodaji, ki pa so še vedno last podjetja. Trgovsko blago pa so kupljeni proizvodi, namenjeni prodaji. Zaloga, namenjena prodaji, zajema dokončane proizvode in trgovsko blago v skladišču ter količine na poti do kupca, dokler jih ne prevzame, trgovsko blago pa tudi količine na poti od dobavitelja, če jih je kupec pri njem že prevzel. Kot dokončani proizvod se šteje tudi živina za prodajo. Zaloge proizvodov in storitev se na začetku ovrednotijo s proizvajalnimi stroški v širšem in ožjem smislu, v utemeljenih okoliščinah pa tudi z zoženo lastno ceno ali s spremenljivimi proizvajalnimi stroški v ožjem smislu. V zalogo proizvodov je mogoče v izjemnih primerih všteti tudi obresti od dobljenih posojil, s katerimi se financirajo takšne zaloge (če traja njihovo proizvajanje dlje kot obračunsko obdobje). Podjetje lahko uporabi lasten proizvod kot opredmeteno osnovno sredstvo . V tem primeru: če za zunanje poročanje uporablja različico I izkaza poslovnega izida izkaže na eni strani povečanje vrednosti svoje opreme na drugi strani pa prihodke iz tega naslova. Če pa uporablja različico II izkaza poslovnega izida, pa uporabo lastnega proizvoda kot opredmeteno osnovno sredstvo ne more izkazati med prihodki, ampak to uporabo lastnih proizvodov knjiži neposredno na konto 047 v breme in na 63 v dobro, kot to opredeljuje priporočeni Kontni okvir za gospodarske družbe in zadruge (Uradni list RS, št. 9/2006).
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Obrazci: Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah nerezidentov v Slovenije – transakcije SN22 - T, Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah rezidentov v tujini – transakcije SN11 – T, Poročilo o kupljenih/prodanih tujih dolžniških vrednostnih papirjih mimo domačih posrednikov - DVP, Poročilo o prejetih in danih kreditih ter depozitih z nerezidenti - KRD, Poročilo o storitveni menjavi in delu blagovne menjave, ter o tekočih/kapitalskih transferih z nerezidenti - BST Rok: 20.5.2009, poročanje Banki Slovenije za pretekli mesec

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 11.5.2009 do 17.5.2009 je izšla naslednja številka Uradnega lista: 36/2009)
	Uredba o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 36/2009 z dne 15.5.2009, velja od 30.5.2009 Uredba določa ukrepe, s pomočjo katerih se v organih državne uprave zagotavlja delovno okolje, v katerem se spoštuje dostojanstvo vseh zaposlenih. Delovno okolje, v katerem se spoštuje dostojanstvo vseh zaposlenih, je takšno delovno okolje, v katerem ni spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Trpinčenje je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.
	Pravilnik o registru pooblaščenih aktuarjev Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 36/2009 z dne 15.5.2009, velja od 16.5.2009 Pravilnik določa: postopek za vpis pooblaščenega aktuarja v register, postopek za spremembo podatkov v registru ter postopek izbrisa pooblaščenega aktuarja iz registra. Agencija za zavarovalni nadzor v skladu s prvim odstavkom 76.a člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar) vodi register pooblaščenih aktuarjev. Register vsebuje naslednje podatke pooblaščenih aktuarjev: zaporedno številko, ime, priimek, datum izdaje dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja. Register je javen in objavljen na spletni strani Agencije.
	Uredba o merilih za sklepanje podjemnih pogodb ali drugih pogodb civilnega prava za opravljanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 36/2009 z dne 15.5.2009, velja od 16.5.2009 Uredba določa merila za sklepanje podjemnih pogodb ali drugih pogodb civilnega prava, ki jih za opravljanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe lahko sklene javni zdravstveni zavod oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe, z zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem, zaposlenim pri njem ali v drugem zdravstvenem zavodu. Zdravstveni delavec lahko sklene podjemno pogodbo za opravljanje zdravstvenih storitev, v primerih, ki jih določa 65. člen Zakona o zdravniški službi (ZZdrS) če gre za opravljanje vrste zdravstvenih storitev, za katere zdravstveni zavod določi, da se za njihovo izvajanje lahko sklepajo podjemne pogodbe, in če je v zadnjih treh mesecih pred sklenitvijo podjemne pogodbe: opravil celoten obseg dela oziroma zdravstvenih storitev v skladu s pogodbo o zaposlitvi, delovnim načrtom ali drugim splošnim aktom zdravstvenega zavoda; izkazal izpolnitev svoje redne delovne obveznosti glede prisotnosti na delu; izpolnil svojo delovno obveznost glede vključevanja v zagotavljanje nujne zdravniške pomoči v obliki dežurstva in pripravljenosti ali kombinacije teh oblik dela.
Tedenski izbor zakonodaje
	Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 35/2009 z dne 8.5.2009, velja od 23.5.2009, uporablja se od 1.1.2009 Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, člane podpisnikov v skladu z Zakonom o kolektivnih pogodbah (ZKolP), ki opravljajo dejavnosti, ki jih je mogoče opredeliti z naslednjimi šiframi dejavnosti, kakor jih opredeljuje Standardna klasifikacija dejavnosti: 49.310 Mestni in primestni kopenski potniški promet, 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet in za vse delavce, zaposlene pri teh delodajalcih.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec maj, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Osnove poslovanja novega podjetja.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.