---

---

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

Finančna kriza je prizadela marsikatero slovensko podjetje. Še posebej so občutljiva mikro, mala in srednje velika podjetja. Država omenjenim podjetjem poskuša pomagati preko Slovenskega podjetniškega sklada in preko SID banke. Vabimo vas, da si današnji osrednji temi preberete več o možnostih ugodnega financiranja mikro, malih in srednjih podjetij.

Tema tedna: Možnosti ugodnega financiranja mikro, malih in srednjih podjetij

SID – slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., posebno pozornost posveča financiranju malih in srednje velikih podjetij (v nadaljevanju MSP), saj so pomemben dejavnik pri spodbujanju gospodarske rasti, uvajanju delovnih mest in pogosto gonilo gospodarskega napredka. Financiranje poteka preko bank posrednic (poslovnih bank, s katerimi SID banka sodeluje). Seznam bank posrednic je na voljo na spletnih straneh banke SID. Posojila so praviloma dolgoročna.

Nameni, za katere je mogoče pridobiti refinancirano posojilo:

• financiranje internacionalizacije MSP,
• dolgoročni viri za spodbudo vlaganj MSP v okoljevarstvene naložbe, raziskave, razvoj in inovacije,
• prevzem tveganj iz naslova financiranja vlaganj v raziskave in razvoj MSP,
• od novembra 2008 pa tudi za financiranje rednega poslovanja (obratnega kapitala) MSP.

Poudariti velja, da je posojilo mogoče pridobiti le ob izpolnjevanju kriterijev, ki jih predpisuje SID banka in zavarovanju kredita skladno z zahtevami poslovne banke posrednice.

Slovenski podjetniški sklad je 24. aprila 2009 objavil Javni razpis za garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (P1b) (Uradni list RS, št. 32/2009), v katerem razpisuje dodatna sredstva za odobravanje garancij in znižanje obrestnih mer.

Namen javnega razpisa je spodbujanje MSP za izvedbo potrebnih aktivnosti za konkurenčno uveljavljanje na trgu, izboljšanje tržnega položaja, širitev dejavnosti in izboljšanje financiranja obratnih sredstev v težjih gospodarskih razmerah.

Največji možni znesek posojila je 1.5 mio EUR, od tega je lahko za namene financiranja obratnih sredstev le 200.000 EUR. Garancija, ki jo za MSP zagotovi Slovenski podjetniški sklad je 80% glavnice posojila za nakup nove tehnološke opreme in v primeru novega podjetja. V vseh ostalih primerih se odobri garancija v višini 60% glavnice. Obrestna mera posojil pridobljenih na javnem razpisu je 6 mesečni EURIBOR + 0,5%. Pomembna ugodnost tovrstnih posojil je tudi možnost moratorija za odplačevanje glavnice posojila, če ga odobri banka. Moratorij za financiranje operacij z ali brez financiranja obratnih sredstev je do dve leti. V primeru financiranja le obratnih sredstev pa je največ šest mesecev.

Pogoj za pridobitev posojila pri banki SID ali Slovenskem podjetniškem skladu je, da se podjetje lahko razvrsti v MSP skladno z določili Priloge 1 Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008, ki je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije št. L 214/38.

Kategorijo MSP sestavljajo podjetja, ki imajo manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR.

Podatki za določanje števila zaposlenih ter finančni zneski in referenčna obdobja se izračunajo iz podatkov, navezanih na zadnje potrjeno računovodsko obdobje in se izražajo na letni osnovi, za obdobje zadnjih dveh zaporednih let.

Priloga 1 opredeljuje tudi pojem partnerskih in povezanih podjetij. V primeru partnerskih in povezanih podjetij se kriterij za izpolnjevanje pogoja MSP določi na osnovi konsolidiranih zaključnih računov podjetja ali konsolidiranih zaključnih računov podjetja, v katerega je podjetje vključeno v konsolidacijo, če ti obstajajo. To pomeni, da mikro, malo ali srednje podjetje, ki je del poslovne skupine ne more kandidirati za ugodna posojila, če poslovna skupina preseže število zaposlenih, promet in/ali bilančno vsoto, določeno v Prilogi 1 in se ne more uvrstiti med MSP.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v portalu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
	1. Olajšava za investiranje – motorna vozila: DURS je prejela več vprašanj davčnih zavezancev, ki se nanašajo na uveljavljanje olajšave za investiranje za nakup delovnih strojev (bagrov, viličarjev, kosilnic). Glede na to, da določbi 55.a člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in 66.a člena Zakona o dohodnini v delu, ki se nanašata na motorna vozila, nista jasni, je DURS zaprosil Ministrstvo za finance za dodatno pojasnilo. Ministrstvo za finance je v dopisu št. 423-69/2009/4 z dne 12. 5. 2009 podalo splošno pojasnilo v zvezi z uveljavljanjem olajšave za investiranje za nakup motornih vozil, ki ga v nadaljevanju povzemamo. V skladu s prvim in drugim odstavkom 55.a člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/06, 76/08 in 5/09) in drugim odstavkom 66.a člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08 in 20/09) lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v določeni višini investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva. Za opremo se med drugim ne štejejo motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni in električni pogon, avtobusov na hibridni in električni pogon in razen tovornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI. V prehodnem obdobju od 2008 do 2010 se lahko za opremo štejejo tudi tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza emisijskim zahtevam EURO V in avtobusi z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO IV. Namen ponovne uvedbe olajšave za investiranje je bil omogočiti uveljavljanje olajšave tudi malim in mikro podjetjem, ki težje uveljavljajo olajšavo za raziskave in razvoj, in sicer tistim, ki so usmerjena v rast in razvoj. Veljavna olajšava je torej ciljno usmerjena predvsem v vlaganja v opremo in tehnologije, ki prinašajo višjo dodano vrednost in ustrezajo višjim okoljskim in energetskim zahtevam in je zasnovana tako, da ni namenjena dejavnostim, ki so že razvite in tržno konkurenčne. S tem namenom so iz olajšave izključena določena vlaganja v nepremičnine in določeno opremo.
	2. Uveljavljanje dodatne splošne olajšave: Na podlagi četrtega odstavka 111. člena Zakona o dohodnini se pri izračunu dodatne splošne olajšave za dohodek iz dejavnosti šteje dobiček (t.j. znesek iz zap. št. 9 obračuna DOHDEJ), kateremu se prišteje obračunan znesek prispevkov za socialno varnost, ki jih je zavezanec navedel na prvi strani obrazca. Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08 in 20/09) v drugem in tretjem odstavku 111. člena določa, da lahko zavezanci v nižjih dohodkovnih skupinah uveljavljajo dodatno splošno olajšavo, ki znaša 2.000 eurov za tiste zavezance, ki dosegajo skupne dohodke do 8.300 eurov letno in v višini 1.000 eurov za tiste zavezance, ki imajo skupne dohodke nad 8.300 eurov do 9.600 eurov. Nadalje je v četrtem odstavku 111. člena ZDoh-2 določeno, da se za dohodek iz dejavnosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena šteje dobiček, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih. Navedeno pomeni, da se višina dodatne splošne olajšave ugotavlja na podlagi dobička kateremu se prišteje obračunani znesek prispevkov za socialno varnost. Obračunani prispevki za socialno varnost se po določbi 56. člena ZDoh-2 priznajo kot odhodek in so zato pri izračunu dobička že upoštevani (za znesek obračunanih prispevkov se povečajo odhodki, ki znižujejo dobiček), ker pa ZDoh-2 v četrtem odstavku 111. člena določa, da se kot dohodek iz dejavnosti šteje dobiček, v katerem ni upoštevan obračunan znesek prispevkov za socialno varnost, je potrebno dobičku znesek obračunanih prispevkov prišteti.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
	1. Hramba računovodskih listin v podjetjih v stečaju ali likvidaciji: Pred uvedbo postopka prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije podjetje hrani računovodske izkaze, knjigovodske listine in drugo dokumentacijo na način in v rokih, ki jih opredeljuje Slovenski računovodski standard (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 21 - Knjigovodske listine. Po zaključku postopka prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije pa se hranijo računovodski izkazi, knjigovodske listine in druga dokumentacija v skladu s SRS 37 in sicer na naslednji način: začetna bilanca in zaključna bilanca trajno, glavna knjiga, pomožne poslovne knjige in dnevnik 5 let po zaključku postopka, končni obračuni plač zaposlenih in izplačilne liste za obdobja, za katera ni končnih obračunov plač, 5 let po zaključku postopka, vmesni računovodski izkazi leto dni po zaključku postopka, knjigovodske listine na podlagi katerih se knjiži, in z zakonom predpisane listine leto dni po zaključku postopka, knjigovodske listine plačilnega prometa v pooblaščenih finančnih institucijah 6 mesecev po zaključku postopka, prodajni kontrolni bloki, pomožni obračuni in podobne knjigovodske listine 6 mesecev po zaključku postopka. Po preteku hrambe se računovodski izkazi, knjigovodske listine in druga dokumentacija komisijsko uničijo, stroški hrambe pa bremenijo stečajno ali likvidacijsko maso. Organizacija, pooblaščena ali registrirana za opravljanje storitev arhiviranja, mora arhivirane podatke dati na voljo vsem, ki izkažejo pravni interes za nadomestilo dejanskih stroškov prepisa zahtevanih podatkov.
	2. Likvidacijska vrednost: Likvidacijska vrednost je po Slovenskem računovodskem standardu (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) 37.41 ocenjena vrednost čistega pritoka denarja, doseženega pri likvidaciji oziroma stečaju podjetja z udenarjanjem njegovih sredstev ali obveznosti do njihovih virov. Likvidacijska vrednost pa je odvisna od: tržne vrednosti sredstev in obveznosti do njihovih virov kot vrednosti, po kateri je možno naložbo prodati na dan začetka postopka, verjetnosti uresničitve te vrednosti, neposrednih in posrednih likvidacijskih stroškov, likvidacijskega časa oziroma časa izvedbe likvidacije, diskontne stopnje zaradi odloga udenarjanja likvidiranih sredstev ali obveznosti do njihovih virov, od katere je odvisna diskontirana vrednost kot znesek terjatev in obveznosti, ki na dan začetka postopka še niso zapadle v plačilo in se v skladu s pogodbo ne obrestujejo, zmanjšane s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin za čas od začetka postopka do zapadlosti v plačilo. Likvidacijsko vrednost je potrebno ločiti od ocenjene likvidacijske vrednosti, ki je ocenjena vrednost sredstev bodisi s strani stečajnega senata imenovanega stečajnega upravitelja bodisi pooblaščenega revizorja ali pa pooblaščenega ocenjevalca vrednosti sredstev. Prav tako je potrebno ločiti tržno vrednost od čiste iztržljive vrednosti naložb, terjatev in zalog, po kateri je možno naložbe, terjatve in zaloge prodati oziroma udenariti, zmanjšano za stroške prodaje oziroma udenarjenje.
Davčno-finančne obveznosti tega tedna
	Poročilo o kratkoročnih terjatvah in obveznostih iz poslovanja z nerezidenti - SKV Rok: 29.5.2009, poročanje Banki Slovenije za pretekli mesec Priloga A k obrazcu DDV-O, Obrazec DDV-O za obračun davka na dodano vrednost za obdobje Rok: 29.5.2009, poročanje DURS-u e za pretekli mesec

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 18.5.2009 do 24.5.2009 sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 37/2009 in 38/2009)
	Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 37/2009 z dne, 18.5.2009, velja od 19.5.2009. Uredba določa: vrste energetskih tehnologij proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE), ki lahko prejemajo podpore, razvrstitev proizvodnih naprav OVE, ki lahko prejemajo podpore po tej uredbi, v velikostne razrede, podrobnejšo opredelitev podpor, način določanja referenčnih stroškov proizvodnje električne energije iz OVE, način določanja cen za zagotovljeni odkup električne energije, proizvedene v proizvodnih napravah OVE, način določanja višine podpor, ki se izvajajo kot finančna pomoč za tekoče poslovanje proizvodnih naprav OVE, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve podpore, način prejemanja podpor ter druga vprašanja, povezana s podporami električni energiji, proizvedeni iz OVE. Na podlagi uredbe se lahko dodelijo podpore električni energiji, proizvedeni iz OVE v proizvodnih napravah OVE, pri katerih nazivna električna moč proizvodne naprave ne presega 125 MW. Če se električna energija proizvaja v kombiniranih ali hibridnih proizvodnih napravah, se lahko električni energiji, proizvedeni iz OVE, dodelijo podpore po tej uredbi, če del nazivne električne moči, ki odpade na proizvodnjo električne energije iz OVE, ne presega nazivne električne moči 125 MW.
	Pravilnik o prilagoditvi šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 38/2009 z dne, 22.5.2009, velja od 23.5.2009, uporabljati se začne od 1.9.2009 Pravilnik ureja prilagoditev šolskih obveznosti po javno veljavnem izobraževalnem programu: dijaku, ki se vzporedno izobražuje, dijaku perspektivnemu športniku, dijaku vrhunskemu športniku in dijaku, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne ali kulturne prireditve ter izmenjave. Status dijaka, ki se vzporedno izobražuje, lahko pridobi dijak, ki se hkrati izobražuje po več izobraževalnih programih. Status dijaka perspektivnega športnika lahko pridobi dijak, ki je registriran pri nacionalni panožni športni zvezi in tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez. Status dijaka vrhunskega športnika lahko pridobi dijak, ki doseže vrhunski športni dosežek mednarodne vrednosti. Status dijaka tekmovalca lahko pridobi dijak, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne ali kulturne prireditve ter izmenjave.
Tedenski izbor zakonodaje
	Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 37/2009 z dne, 18.5.2009, veljati začne 2.6.2009. Pravilnik določa minimalne tehnične pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti, ki se nanašajo na prostor, opremo in naprave v prodajalni, zunanjost prodajalne, način, opremo in naprave za prodajo blaga zunaj prodajaln, način, opremo in naprave na posebej urejenem prostoru v trgovini na debelo. Trgovina na drobno se opravlja v prodajalni, v kateri morajo prostori, oprema in naprave ustrezati vrsti in lastnostim blaga, načinu prodaje blaga in pogojem, ki so določeni s pravilnikom in z drugimi predpisi. Prodaja blaga zunaj prodajaln se lahko opravlja s potujočo prodajalno, na premični stojnici, s prodajnim avtomatom, od vrat do vrat, na daljavo ali na tržnici. Za posebej urejen prostor v trgovini na debelo se štejeta skladišče in veletržnica.
	Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o obrazcu informativnega izračuna dohodnine in obrazcu napovedi za odmero dohodnine za leto 2008, Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 38/2009 z dne, 22.5.2009, velja od 23.5.2009. V Pravilniku o obrazcu informativnega izračuna dohodnine in obrazcu napovedi za odmero dohodnine za leto 2008 (Uradni list RS, št. 109/2008) se spreminja 3. člen: (1) Napoved za odmero dohodnine za leto 2008 se vloži na obrazcu, ki je Priloga 2 tega pravilnika in njegov sestavni del, ali na obrazcu, ki po vsebini in obliki ustreza obrazcu, ki je določen s tem pravilnikom. Obrazec napovedi je skupaj z navodili za izpolnjevanje objavljen na spletnih straneh Davčne uprave Republike Slovenije (http://www.durs.gov.si/si/aktualno/dohodnina_2008/ in http://eDavki.durs.si/OpenPortal/Commonpages/Documents/New_Doh_Odm.aspx). (2) Sestavni del obrazca napovedi za odmero dohodnine za leto 2008, ki jo vložijo rezidenti držav članic EU in EGP, je zahtevek za uveljavljanje davčnih olajšav, ki je Priloga 3 tega pravilnika in njegov sestavni del. Zahtevek je skupaj z navodili za izpolnjevanje objavljen na spletnih straneh Davčne uprave Republike Slovenije (http://www.durs.gov.si/si/aktualno/dohodnina_2008/).'

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec maj, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Usposabljanje iz varstva in zdravja pri delu.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.

Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.