Tax-Fin-Lex, Davčne, finančne in pravne informacije  

Številka 21, letnik IV, 2. junij 2009

Spoštovani uporabnik portala Tax-Fin-Lex!

V prejšnjem TFL Glasniku smo napisali nekaj o možnostih ugodnega financiranja podjetij, današnja tema pa je povsem drugačna. Finančna kriza in nepravočasno reagiranje poslovodstva je marsikatero podjetje privedlo do insolventnosti. V primeru insolventnosti se podjetje kaj hitro lahko znajde v insolvenčnih postopkih in poslovodstvo mora pripraviti načrt finančnega prestrukturiranja, ki ga mora pregledati ocenjevalec vrednosti podjetja. Današnji TFL Glasnik bomo posvetili poročilu pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v zvezi z oceno načrta finančnega prestrukturiranja.

Tema tedna: Mnenje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v zvezi s 146. členom ZFPPIPP

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), (Uradni list RS, št. 126/2007) (v nadaljevanju ZFPPIPP), v 146. členu predpisuje, da mora načrt finančnega prestrukturiranja v insolvenčnih postopkih pregledati pooblaščeni ocenjevalec vrednosti. O svojem delu mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podati poročilo, ki je podrobneje opredeljeno v Pojasnilu št. 7 – Dajanje mnenja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v zvezi s 146. členom ZFPPIPP, (Uradni list RS, št. 33/2009), ki ga je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo. Poročilo mora vsebovati:

  1. Uvod, v katerem ocenjevalec opredeli predmet, namen in obseg pregleda ter načela, na podlagi katerih je bil pregled opravljen.
  2. Povzetek ključnih sestavin načrta finančnega prestrukturiranja, ki je predmet pregleda.
  3. Analizo računovodskih izkazov (vsaj za pretekla tri leta), projekcije predračunskih računovodskih izkazov (vsaj za obdobje, dokler dolžnik ne poplača vseh upnikov, na katere vpliva prisilna poravnava) in predpostavk, ki so bile osnova za pripravo projekcij predračunskih računovodskih izkazov dolžnika. Računovodski izkazi morajo vsebovati bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov.
  4. Podlag za pripravo mnenja, kjer ocenjevalec predstavi analitične podlage, ki so osnova za pripravo njegovega mnenja. Analitični postopki se nanašajo na oceno učinka prisilne poravnave na poplačilo in učinka stečaja na poplačilo terjatev upnikov. Izsledke analitičnih postopkov mora ocenjevalec vrednosti opisati v svojem poročilu.
  5. Menja o tem:
    • ali je dolžnik insolventen,
    • ali bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben in
    • ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji poplačila njihovih terjatev, kot bi bili, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
  6. Datum in podpis ocenjevalca, ki je na zadnji strani Poročila pod mnenjem.

Kot je razvidno iz napisanega, je izdaja menja o tem, ali je dolžnik insolventen, ali bo izvedba finančnega prestrukturiranja omogočila sanacijo dolžnika tako, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben in bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji poplačila njihovih terjatev, kot v primeru uvedbe stečajnega postopka namenjena.

Pri izdaji mnenja mora ocenjevalec vrednosti podjetij upoštevati določila Hierarhije standardov ocenjevanja vrednosti (Uradni list RS, št. 47/2004). V skladu s Hierarhijo mora ocenjevalec upoštevati tudi Pojasnilo št. 7, ki je na 2. ravni Hierarhije ter določila ZFPPIPP.

Stroga regulativa, ki jo morajo upoštevati ocenjevalci vrednosti podjetij pri izdaji mnenja skladno s 146. členom ZFPPIPP je zelo pomembna, saj je pozitivno mnenje ocenjevalca v temelj za nadaljevanje postopka prisilne poravnave. Če je mnenje negativno, je potrebno načrt finančnega prestrukturiranja dopolniti ali pa mora poslovodstvo predlagati stečajni postopek.

 Podsistem Tax - predlagamo, da si v portalu TAX preberete naslednja pojasnila Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS):

Zanimivosti s portala na področju TAX
1. Dokazilo o prevozu blaga v namembno državo članico pri carinskem postopku 42: Za dokazovanje o prevozu blaga v drugo državo članico za namene oprostitve plačila DDV se lahko poleg računa uporabi vsak dokument, iz katerega mora biti jasno razvidno, da se nanaša na prevoz blaga iz računa oziroma carinske deklaracije. Plačila DDV je v skladu s 4. točko prvega odstavka 50. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07) oproščen uvoz blaga, odposlanega ali odpeljanega s tretjega ozemlja ali iz tretje države in uvoženega v državo članico, ki ni namembna država članica, če je dobava takega blaga, ki jo opravi uvoznik, kot je opredeljen v 6. točki prvega odstavka 76. člena tega zakona, oproščena v skladu s 46. členom tega zakona. V carinskih postopkih se ta postopek uvoza blaga, ki je oproščen plačila DDV, imenuje carinski postopek 4200. Na podlagi navedenega je uvoz blaga po carinskem postopku 42 oproščen plačila DDV, če je blago po sprostitvi v prost promet namenjeno prevozu (ali odpošiljanju) v drugo državo članico in so izpolnjeni tudi drugi pogoji v zvezi z dobavo blaga, kot je opredeljena v 46. členu ZDDV-1. Plačila DDV so tako v skladu z določbo prvega odstavka 46. člena oproščene dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje prodajalec ali oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba za njun račun z ozemlja Slovenije v drugo državo članico, če se opravijo drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki delujeta kot taka v tej drugi državi članici.
2. Uporaba nižje davčne stopnje: V skladu z drugim odstavkom 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06) se DDV po nižji stopnji 8,5 % od davčne osnove obračunava in plačuje od stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje, ter delov teh objektov, če so del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili teh. Gradnja socialno varstvenih zavodov, namenjenih institucionalnemu varstvu upravičencev po predpisih s področja socialnovarstvene dejavnosti, v okviru katerih se upravičencem zagotavlja trajno bivanje in s tem uporaba bivalnih in skupnih prostorov (kot npr.: soba, sanitarni prostor, kopalnica, jedilnica ...), se obdavčuje po stopnji 8,5 % v skladu z 11. točko Priloge I in drugim odstavkom 41. člena ZDDV-1. Iz navedenega sledi, da so storitve gradnje oziroma dozidave stavbe za skupne prostore za bivanje starejših oseb obdavčene z nižjo, 8,5 % stopnjo DDV, medtem ko so storitve gradnje oziroma dozidave stavbe za prostore za upravo doma obdavčene s splošno, 20 % stopnjo DDV. V skladu z drugim odstavkom 54. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06) se v primeru, če so stanovanjski objekti iz prvega odstavka tega člena sestavni del poslovnih stavb, nižja stopnja uporabi v pripadajočem deležu. V kolikor gradnje prostorov za upravo doma in skupnih prostorov za varovance ni mogoče fizično ločiti, se lahko uporabi razmerje med površino posamezne vrste prostorov in skupno površino prizidka objekta.

  Podsistem FIN – predlagamo, da si preberete sledeče prispevke:

Zanimivosti s portala na področju FIN
1. Gotovinsko poslovanje pravnih oseb: Plačevanje z gotovino pravnih oseb je urejeno s Pravilnikom o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu (Uradni list RS, št. 30/2002 do 141/2006) (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa pogoje in način vplačila, razpolaganja in plačevanje z gotovino imetnikov poslovnih transakcijskih računov, ki so vpisani v poslovni register. Imetnik poslovnega transakcijskega računa lahko dviguje gotovino za plačila:
  • blaga in storitev imetnikom transakcijskih računov, če posamično plačilo ni večje od 417,29 eura,
  • taks konzularnim in diplomatskim predstavništvom,
  • odkupa efektivnega tujega denarja, potovalnih in bančnih čekov ter kreditnih pisem fizičnih oseb,
  • fizičnim osebam, kadar se ta plačila v skladu s Pravilnikom ne nakazujejo na transakcijske račune in zajemajo:
    • dohodke iz delovnega razmerja,
    • plačila dohodnine oproščeni dohodki (odškodnine, nadomestila, ipd.),
    • dividende in obresti do zneska 125,19 eura,
    • nadomestila in volila izplačana predsedniku in članom volilnih odborov ter njihovim namestnikom,
    • prejemke od prodaje kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov, industrijskih in drugih odpadkov ter izdelkov domače in umetnostne obrti, ki ne presegajo 125,19 eura,
    • plačila za dobavljeno blago ali opravljene storitve pravne osebe ali pravni osebi ali samostojnemu podjetniku, če plačila ne presegajo 417,29 eura.
  • oziroma za ohranjanje blagajniškega maksimuma.
Za vse naštete namene ima lahko pravna oseb dvignjeno gotovino s transakcijskega računa največ 3 dni oziroma 5 dni, če je pravna oseba oddaljena do najbližjega izvajalca plačilnega prometa več kot 15 kilometrov. Blagajniški maksimum določi pravna oseba z internim aktom (npr. Pravilnik o računovodstvu, Pravilnik o poslovanju z gotovino in blagajniškem maksimumu), ki je določen z zneskom gotovine, ki ne sme biti presežen in od katerega se ne sme izplačevati plač ali drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
2. Pogodbeno delo: Zakonska podlaga za pogodbo o delu (podjemno pogodbo) je določena s 619. do 622. členom Obligacijskega zakonika (OZ) (Uradni list RS, št. 83/2001 do 28/2006) (v nadaljevanju OZ). V OZ je določeno:
  • da se s podjemno pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določen posel proti plačilu naročnika in sicer:
    • izdelava kakšne stvari, če da material naročnik (če da material izvajalec, gre za prodajno pogodbo),
    • popravilo stvari,
    • telesno delo (čiščenje poslovnih prostorov, prekritje strehe, ipd.),
    • umsko delo (storitve računovodskega servisa).
  • da se pogodba, s katero se ena stranka zavezuje izdelati določeno premično stvar iz svojega materiala, šteje v dvomu za prodajno pogodbo; vendar pa pogodba ostane podjemna pogodba, če se naročnik zaveže prispevati bistven del materiala, ki je potreben za izdelavo stvari,
  • da se vedno pogodba šteje za podjemno pogodbo, če sta imela pogodbenika v mislih zlasti podjemnikovo delo,
  • če je dogovorjeno, da bo podjemnik izdelal stvar iz svojega materiala, ni pa določena kakovost, je podjemnik dolžan dati material srednje kakovosti, pri čemer pa podjemnik odgovarja naročniku za kakovost uporabljenega materiala enako kot prodajalec, da ima naročnik pravico nadzorovati posel in dajati navodila, če to ustreza naravi posla, podjemnik pa mu mora to omogočiti.

Podsistem Lex - zakoni in predpisi v časovnici, sodna praksa, zakonodaja EU, praktikum

Novo iz Uradnega lista po izboru Tax-Fin-Lex (v obdobju od 25.5.2009 do 31.5.2009 sta izšli naslednji številki Uradnega lista: 39/2009 in 40/2009)
tfl Zakon o spremembi Kazenskega zakonika (KZ-1A),
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 39/2009, z dne 26.5.2009, velja od 27.5.2009

Novela Kazenskega zakonika spreminja 375.člen zakona, ki se po novem glasi:
'Do uveljavitve kazenskega zakona za mladoletnike iz drugega odstavka 5. člena tega zakonika se za mladoletnike uporabljajo določbe drugega odstavka 70. člena, določbe 71. do 94. člena, določbe, ki se nanašajo na mladoletniški zapor v petem odstavku 47. člena, v prvem, drugem in četrtem odstavku 49. člena, ter določbe tretjega odstavka 100. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popravek, 23/99, 40/04 in 95/04, v nadaljnjem besedilu: Kazenski zakonik), določbe tega zakonika, kot sicer veljajo za polnoletne, pa le, kolikor ne nasprotujejo navedenim določbam Kazenskega zakonika.'

tfl Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu,
Objavljeno v Uradnem listu RS št. 40/2009, z dne 29.5.2009, veljati začne 13.6.2009

V Pravilniku o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 26/2008) se doda nov 14.a člen z naslovom odsotnost ali odstop kandidata od opravljanja kolokvija.

  1. Če kandidat brez opravičenega razloga določenega dne ne pristopi k pisanju kolokvija na temo izdelava osnutka kazenske ali civilne odločbe, ali če brez opravičenega razloga odstopi, ko je že začel opravljati kolokvij, se šteje, da kolokvija ni opravil.
  2. Direktor Centra za izobraževanje v pravosodju kandidatu, ki iz opravičenih razlogov določenega dne ne pristopi k opravljanju kolokvija, ali kandidatu, ki iz opravičenih razlogov odstopi, ko je že začel opravljati kolokvij, na njegov pisni predlog z obvestilom določi nov rok za opravljanje kolokvija.
  3. Predlog iz prejšnjega odstavka mora biti vložen najmanj tri delovne dni pred datumom kolokvija, če ga iz posebej utemeljenih razlogov ni mogoče vložiti, pa takoj, ko razlogi prenehajo.
  4. Če se kandidat brez opravičenega razloga kolokvija določenega dne ne udeleži ali odstopi med opravljanje kolokvija, se mu že plačani stroški ne vrnejo.
Tedenski izbor zakonodaje
tfl

V Uradnem listu RS št. 40/2009 z dne, 29.5.2009 so objavljene spremembe in dopolnitve naslednjih zakonov.

Spremembe in dopolnitve vseh naštetih zakonov začnejo veljati 13.6.2009, razen spremembe zakona o štipendiranju (ZŠtip-A), ki se začne uporabljati s 1.9.2009.

  Koledar obveznosti, tekoči podatki, seminarji, novice

Ne pozabite na Koledar obveznosti za mesec junij, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Ta teden izpostavljamo seminar Usposabljanje iz varstva in zdravja pri delu.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.



Uredništvo TFL Glasnika
Tax-Fin-Lex d.o.o.

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

TFL Glasnik ste prejeli v skladu s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex ob registraciji, naročništvu, s prijavo na TFL Glasnik, ali na osnovi strinjanja v telemarketinškem intervjuju o obveščanju.
V kolikor časopisa ne želite več prejemati, se lahko odjavite tukaj.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.